Bernard Nežmah
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Vladimirja Nabokova (1899–1977) enciklopedije označujejo kot rusko-ameriškega pisatelja, najbolj znan pa je po romanu Lolita (1955), v katerem se krepko odrasli moški vname za 12-letno deklico.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Pamflet
Župan glavnega mesta že dve desetletji razglaša, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu in ob vsaki priložnosti našteva mednarodne titule, ki jih je dobila kot primer zelenega mesta, vmes pa je dal nonšalantno posekati del grajskega griča, izpeljal prave goloseke po Golovcu, na Rožniku in Šišenskem hribu, za povrh pa so pod njegovo taktirko uvedli navado drastičnega obrezovanja mestnih dreves v imenu nege narave. Tokrat kvalitete mestnega zraka ni izmeril Zoran Janković osebno, ampak Evropska agencija za okolje. Ta je proučila stanje v 769 evropskih mestih, med katerimi se je Ljubljana uvrstila na 709. mesto, torej spada v deset odstotkov mest z najslabšim zrakom, na samo dno Evrope.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Timothy Garton Ash: Domovina Evropa: osebna zgodovina
Ash je britanski zgodovinar in profesor na Univerzi v Oxfordu, toda od osemdesetih let je bil pisec in kolumnist časnikov Independent, Spectator in Guardian. V njih je poročal o nastanku Solidarnosti, žametnih revolucijah po Vzhodni Evropi, v devetdesetih letih in pozneje pa o vojnah v Bosni in na Kosovu, o oranžni revoluciji v Ukrajini etc. Kar je videl in slišal, je organiziral v knjigo, toda ne kot osebno izpoved, marveč kot razmišljanje, kaj se dogaja z Evropo danes. V času hladne vojne je bila kraj, o katerem so vzhodni disidenti sanjali, da je dežela boljšega življenja. Avtor ima izkušnjo diahronega pogleda, saj so njegovi sogovorniki iz osemdesetih let desetletje kasneje postali predsedniki držav, zunanji ministri in poslanci, od Havla in Geremka naprej. Ker je bil renomiran ekspert, je svetoval Blairu, Bushu, Jr., v zaporu obiskal Honeckerja, se družil z Gorbačovom in Kohlom. Tu piše dobesedno zgodovino iz prve roke, sploh, ker ti pogovori razkrivajo pomenljive podrobnosti, denimo Bush, Sr. ni prišel na slavje ob padcu Berlinskega zidu, ker ga je skrbelo, da bi s tem v Sovjetski zvezi ponižal Gorbačova. V osmišljanju dejstev izvrstno, tudi njegovo hladno konstatiranje, da Evropa ’24 ni več Evropa idej ’89 in da izgublja svetovni vpliv, kar pripiše neuspehu globalnega liberalizma.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Pamflet
Jezik je najboljša iznajdba v zgodovini. Omogoča nam, da lahko drugemu povemo, kaj želimo od njega, da izvemo, kaj se mota drugim po glavi, z njimi sklepamo dogovore in posle, z besedami lahko kdaj celo preprečimo pretep in nasilje.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Radomir Konstantinović: Filozofija majhnega kraja
Kultno delo, pod misterioznim originalnim naslovom – Filozofija palanke, je izšlo leta 1969. O njem se je širila anekdota, da so vsi zanj slišali, noben pa ga ni prebral. Pač, po jugoslovanskih vojnah so eni z njo interpretirali srbski nacionalizem, drugi so jo jemali kot analizo omejenosti duha v palanki ali celo v velemestih, kot je denimo Pariz.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Vaclav Smil: Izumi in inovacije: kratka zgodovina pretiravanja in polomij
Vaclav Smil, kanadski znanstvenik češkega rodu, resda ne obravnava te teme, je pa v eseju opozoril na vprašljivo aroganco nadmoči znanosti na štirih področjih: dobrodošlih izumov, ki so postali nezaželeni, izumov, ki naj bi zavladali, a niso, izumov, na katere še kar naprej čakamo, pa tudi na pretiran tehnooptimizem.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Pamflet
Po izraelskem napadu na Iran in njegove vojaške in jedrske arzenale se je v Kanadi sešel vrh G7. Od voditeljev gospodarsko najbolj razvitih držav se je pričakovalo, da družno skujejo skupno držo in nadaljnje poteze ob novi vojni na Bližnjem vzhodu. Sestavili so kratko izjavo, potem pa jih je presenečene zapustil ameriški predsednik, ki je imel pomembnejši sestanek s svojo administracijo glede vojne med Izraelom in Iranom. O najbolj delikatnih vprašanjih sveta se Donald Trump pač ne usklajuje z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske. ZDA so velesila nad njimi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po njegovem odhodu prevzel položaj modreca in pokroviteljsko povedal, da je odhitel, da bi med vojskujočima dosegel premirje, a že naslednji hip ga je poglavar demantiral: Macron je resda simpatičen dečko, ampak o vsem se običajno moti, moja pot domov zadeva nekaj bistveno večjega. In kaj so storili preostali? Da bi ne bili videti kot pajaci, niso naslednji dan odpotovali domov, ampak so naslednji dan nadaljevali z delovnim srečanjem in sprejeli nekaj praznih izjav o rudarjenju, recikliranju in preganjanju mednarodnih kriminalnih združb. Trumpu je uspelo demonstrirati, da je šef velesile, da se odloča sam, da je velika šesterica lahko le podrejeni zaveznik. EU ni ključni faktor, lahko z ZDA sodeluje, ni pa dejavnik, ki bi usmerjal svetovno zgodovino. Konec iluzije o njenem prvenstvu, pač facta bruta.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Parmy Olson: Prevlada / Umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet
Kako umetna inteligenca kroji poslovni svet in kako programi prevajanja in pisanja člankov napovedujejo, da bo človeška inteligenca samo še opazovalec, so vsebine, ki so fascinantne. Avtorica opisuje vzpon dveh čudežnih dečkov, Sama Altmana (1987) in Demisa Hassabisa (1976), ki stojita za najprodornejšima programoma umetne inteligence – OpenAI (Chat GTP) in DeepMind (Gemini). Kariera dveh računalniških genialcev je seveda povsem drugačna od zgodb najbogatejših slovenskih poslovnežev. Njuni uspehi namreč temeljijo na idejah svetovne teže, ki dramatično spreminjajo ustroj spletnega sveta. A tudi na posebni podjetnosti, ki se ne omejuje na službe v korporacijah, saj ju presegata s svojimi imeni, ki sta postali »trademark« védenja. Ko so Altmana odpustili pri OpenAI, se je izkazalo, da je večji od korporacije, saj je sprožil množični odpor zaposlenih, lansiral napoved, da s svojimi sodelavci prestopi k Microsoftu – in hitro so ga postavili nazaj na izvršilno funkcijo. Torej bitke med velikani tehnoloških podjetij in vprašanji, kako algoritmi niso splošno dobro, ampak tudi sredstvo za zlorabe, manipulacije in nadzorovanja, denimo aplikacije, na katere so se naročali soprogi, da so sledili vsem korakom svojih žena. V tem kajpak dramatično napisano delo.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Pamflet
Gasilska veselica v Ribnici se je spremenila v osrednji medijski dogodek. Dva srboriteža sta s pestmi napadla župana Sama Pogorelca, potem še žensko (policistko v civilu), ko ga je poskušala braniti, nato pa se jima je pridružil še tretji pajdaš in skupaj so obdelali še mladoletnika, ki so mu polomili nos. Klasično kriminalno dejanje, ki pa je preraslo v zahtevo po odstopu notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Hitro se je odzvala predsednica države in pozvala romsko populacijo, naj se vzdrži nasilja. Nato pa so se v teve oddajah vrstili akterji, minister je posebej izpostavljal pomen medresorske skupine, ki naj skozi dialog reši konfrontacije z romsko populacijo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Hannah Arendt, Martin Heidegger: Pisma 1925– 1975 in druga pričevanja (Ur. Ursula Ludz)
Prepovedana, še bolj kot Romeo in Julija. Naenkrat se zaljubita 19-letna študentka in njen 36-letni profesor, globoko poročen. Romanca se konča v enem letu, a isto ljubav delita še nadaljnjih 50 let, prav do konca. Ona Judinja, ki emigrira iz Nemčije in potem na univerzah v ZDA proučuje totalitarizem in antisemitizem, on neko obdobje simpatizer nacizma – nezamisljivo.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Pamflet
Državna predsednica Nataša Pirc Musar je odpotovala na tedenski obisk po afriških državah. Posnetek iz Kenije jo prikazuje, kako je zaplesala v ritmu afriške glasbe s predsednikom Williamom Rutom, medtem ko je na Madagaskarju odprla osnovno šolo, kar ovekovečajo fotografski posnetki. V tej deželi misijonar Pedro Opeka že desetletja z dobrovoljnimi prispevki in z angažmajem domačinov gradi cela mesta, sedaj pa je na južno poloblo priletela s spremstvom slovenska predsednica zaradi odprtja malega šolskega poslopja z 11 učilnicami. V prihodnjem jo čaka ogled kulturnega čuda starodavnega mesta Samarkand, ko bo vrnila obisk uzbekistanskemu predsedniku Šavkatu Mirzijojevu. Ne dolgo nazaj je bila v Mongoliji, kar je opravičila z govorom o vlogi žensk v boju proti podnebnim spremembam. Z naskokom je prva turistka med predsedniki Slovenije. Ima seveda vzornika - leta 1961 je jugoslovanski predsednik Tito krenil z ladjo Galeb proti Afriki na 72 dni dolgo mirovno potovanje, spremljali so ga trije vojaški rušilci, s seboj je vzel posadko 1.500 oseb, med njimi tudi 42 godbenikov, ki so se po potrebi oblikovali v pihalne, plesne in jazz glasbenike. Nemška zgodovinarka Marie Janine Calic je to epizodo naslovila - svetovni potepuh.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Andrej Stare: Minister Gregor pa nič
Avtor je pred mikrofonom naredil vtis z iskrivostjo, legendarnimi lapsusi – SP v hitrostnem drkanju namesto drsanju –, statističnimi uvidi, pa tudi z osebnimi mnenji, ki so razbesnela marsikoga. Od kod torej ta persona?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Pamflet
Osrednji slovenski mediji so pozdravili oster govor, ki ga je imela predsednica Nataša Pirc Musar v evropskem parlamentu. Ob strani pa je ostal incident, ko se je na žvižganje in neodobravanje dela parlamentarcev odzvala z - lahko zapustite dvorano. No, predsedujoča se je v hipu oglasila, rekoč, da vendar ona vodi sejo. Mala diktatorka, ki obišče matični dom evroposlancev, potem pa jih naganja iz njihove dvorane. Če pretvorimo v ljudski jezik: nekdo povabi nekaj gostov k sebi domov, potem pa eden začne s tirado, ki jo gostitelj nejevoljno zavrne, gost pa se dvigne in domačinu zabrusi - lahko odideš, če ti ni všeč, kar govorim!?????
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Angelo Vivante: Jadranski iredentizem
Tema je politično stremljenje, da bi se italijanski del avstrijskega cesarstva pridružil italijanski kraljevini. Kar ni bilo samoumevno in enosmiselno. Tržaški ladjarji, podjetniki in bankirji so bili namreč v tekmi z Benetkami, tako da jim je godil privilegirani položaj pod Habsburžani. Ko so Francozi prevzeli Italiji Tunizijo, pa je celo italijanska vlada nehala spodbujati iredentistične težnje avstrijskih rojakov. Avtor, ki sicer ne skriva simpatij do »zedinjene Italije«, je predvsem konsekventni mislec. Najprej opiše avstrijsko germanizacijo, ki v šolah in institucijah forsira nemški jezik, nato uspehe italijanskega nacionalizma, zazna preobrat na vladni strani, ki začne strateško podpirati razmah slovenskega nacionalizma, tako da se italijansko-germanski spopad prelevi v italijansko-slovanskega. Tega ne jemlje vrednostno, ampak poudarja čudo, po katerem so območja, kjer je bila slovenska kultura asimilirana, naenkrat zaživela v gospodarski, politični in kulturni prosperiteti. Utemeljeno na statistiki: premoženje hranilnic in posojilnih zadrug se je na Kranjskem v zadnjih dekadah 19. stoletja povečalo za desetkrat, v celotni monarhiji le za trikrat. Sploh, ko je na primerih zaposlovanja pokazala, kako je dejavnik večjezičnosti dajal prednost Slovencem.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Pamflet
Premier Robert Golob je odločno osrednja medijska zvezda na Slovenskem. Potem ko je pokopal papeža Frančiška, je bil zdaj med prvimi državniki, ki so se srečali z novim papežem Leonom XIV. A obenem je postal ekskluzivni dopisnik nacionalne RTV SLO, ki je izpred Vatikana še pojasnjeval, kaj pomeni izbor svetega očeta za kristjane in za svet - da smo dobili svetovnega borca za mir. Tokrat je presenetil z bliskovitim umom, pred teve kamerami je nastopil takoj po srečanju, medtem ko je teden poprej potreboval dva dni, da je zbral svoje misli in novinarjem povedal nekaj stavkov, kako je v resnici on zmagal na referendumu.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Gregor Majdič: Biologija ljubezni
Toda knjiga je odlična, profesor fiziologije v esejističnem slogu pojasnjuje neznane sile privlačnosti, ki delujejo v živalskem svetu. Branje je seveda študijsko trdo, knjige ni moč brati lahkotno le kot zgodbo, ki prinaša pitoreskne nenavadnosti. Denimo, ko z mehanizmom kemotakse, oblike zaznave, pojasni, kaj vodi bakterije, ki nimajo možganov, da se premikajo k prijetnim kemičnim snovem ali odmikajo od škodljivih. Samo pisanje sicer vodi pripovedna napetost, recimo vprašanje, kako jeleni uganejo pravi čas za paritev, da se mladež skoti v topli pomladi. S krajšanjem dneva jeseni se poveča količina melatonina v krvi in spodbudi delovanje spolnih organov. Neverjetni feromoni kot ljubezenska vaba ne potujejo le romantično skozi zrak, povodni konj izvoljenko omreži kar s svojimi izločki. Samci kresničk po drugi strani vešče utripajo z lučkami, da jim one pomežiknejo; filmsko, ampak kdaj jih z utripom pričakajo roparske kresničke in namesto v koitusu končajo kot pojedina. Modusi družinskega življenja so številni: ptice so socialno monogamne, seksualno pa radožive, saj skrbijo za pester genski material potomcev, tako da je idilični partner med gnezdenjem bolj varuh gnezda kot oče. Samci stenice pri seksu prebadajo ovoje partnerk, a te imajo sposobnost celjenja ran, ker pa seksajo vse naokoli, prebodejo tudi druge samce, vendar ti zaradi ran poginejo; za povrhu se tako znebijo še konkurence. Ker pri živalih samice privolijo v parjenje, si je vodni drsalec omislil genialno strategijo: na vodi sede na partnerko, utripa s krili in dela valove, ki privabljajo požrešne ribe, utripanje pa ustavi …, če ona privoli.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Pamflet
Številčno razpoloženje državljanov med enimi in drugimi volitvami sporočajo ankete javnega mnenja. Zdajšnji referendum jih je postavil več kot vprašljive. Zadnji aprilski sta opravila Valicon in Mediana; prvi je nameril podpornikom zakona 23, nasprotnikom pa 53, medtem ko je druga naštela 26 pro in 49 odstotkov kontra. Rezultat je bil popolnoma drugačen: zakon je podprlo 7, zavrnilo pa ga je 92 procentov volivcev.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Soočenje z naravo
Bard narave, član legendarne umetniške skupine OHO s konca šestdesetih let, je danes kot esejist najprodornejši opazovalec narave. Ne kot pisec hvalospevov lepot prirode, ampak kot premišljevalec o človekovem odnosu do nje. Njegov topos je divjina, njegova kritika pa namenjena človeškemu polaščanju divjosti, ki se kaže denimo v akcijah pogozdovanja gozdov po požarih. Ta aroganca pač predpostavlja, da priroda ni sposobna samoobnavljanja, saj je vendar človek tisti, ki ve, kaj je zanjo najbolje. Geister v knjigi to demantira z vrsto zgledov, ki kažejo, kako so se živali in rastline sposobne prilagoditi spremembam okolja. Da bi to uvidel, pa moraš divjino najprej proučevati. Avtor resda ni poklicni biolog, je namreč mislec, ki znanja ne akumulira, da bi ga predajal klasificirano urejenega, ampak da bi radovedno sledil logiki divjega. Antropolog Claude Lévy-Strauss jo je v Divji misli povzdignil v temo znanstvenega raziskovanja in jo statusno izenačil s kulturo, Geister pa jo približa sleherniku. Divjina ima zmogljivost, da se preoblikuje, kot na primer brezov pedic v Angliji, ki je bil sredi 19. stoletja belo obarvan s tankimi črnimi črtami, potem pa se je do konca stoletja preoblikoval v črnega. Barva je varovalo pred plenilci, toda ko je industrijsko onesnaževanje počrnilo breze, je našel boljši ščit v črnini. In ko so vladni ukrepi spet spremenili okolje, je stoletje kasneje črni pedic znova postal redkost.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Pamflet
Pred referendumom / Nova kasta?
Številne polemike o zakonu o posebnih pokojninah za Prešernove nagrajence so kot vprašljivo izpostavljale izbiro posameznih umetnikov, naj si bo Marko Rupnik, Simona Semenič in vrag vedi kdo še. To je v resnici irelevantno, v igri je substancialno vprašanje - ali uzakoniti novo kasto umetnikov? Katere lastnost bo pravica do rente, ki jim bo pokojnino dvignila do najvišjih v državi, se pravi do treh tisočakov. In praktični rezultat bi bil ta, da bi marsikateri med njimi dobival višjo penzijo kot poprej z rednimi zaslužki, ko je bil v polnem delovnem elanu!??
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Timothy Snyder: Krvava prostranstva
Dolgo je vladal absolutni akademski tabu, ki je za bogokletne štel študije enačenja nacizma in komunizma, sploh te, ki ne bi jasno poudarile, da je bil nacizem neprimerljivo večje zlo. Snyder v knjigi zgolj niza dejstva in ta so na obeh straneh podobna, sploh s končnim rezultatom 14 milijonov pobitih, h katerim ne šteje vojakov, padlih na frontnih črtah. Med njimi milijonski gladomor v Ukrajini, smrtna lakota, ki je pokopala več kot milijon sovjetskih vojnih ujetnikov, še več pobitih Judov v koncentracijskih taboriščih in podobno število hladnokrvno pobitih na okupiranih območjih Ukrajine in Belorusije, potem Poljakov, ki so bili žrtve nemških, sovjetskih in ukrajinskih krvnikov, še več Nemcev, ki jih je pogubila Rdeča armada med pohodom na Berlin etc.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Onoda je bil japonski častnik, ki ni vedel, da se je svetovna vojna končala avgusta 1945, in se je še 30 let boril na filipinskem otoku. Mož pač ni vedel, da se je vojna končala. Ljudje kdaj težko preživijo tri desetletja v civilizaciji mest, on pa v tropskem gozdu s površino 500 kvadratnih kilometrov, naseljenem z nekaj filipinskimi kraji. Na začetku še s tremi vojaškimi tovariši, potem pa sam. Kot preganjana zver, ki vse vidi in vse sliši, je vsak dan oprezal za zasedami lokalnih vojakov, neprestano menjaval bivališče, obenem pa reševal krucialne probleme: kako prižgati ogenj brez vžigalic, kako ohraniti orožje, da ne zarjavi, kako biti sam svoj zdravnik. A to je bil ništrc v primerjavi s trudom, kako ohraniti razum, medtem ko leta z nikomer ni spregovoril besede; po indicih, kot je bobnenje bombnikov v času korejske in vietnamske vojne, je sklepal, da je Japonska še naprej v vojni, vmes pa brez pisala in papirja vodil osebni koledar, ki je za realnim zaostal le za pet dni.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pamflet
Komentar / Dan ali trije dnevi?
Smrt papeža Frančiška je prinesla žalost med kristjane, medtem ko so politični voditelji kar tekmovali, kdo bo razglasil daljše žalovanje. Italijanska vlada je razglasila pet žalnih dni, dva več kot ob smrti papeža Janeza Pavla II., medtem ko je rekorder brazilski predsednik Lula da Silva, ki je zapovedal kar sedem dni žalosti; v svojem populističnem stilu, da se še dodatno prikupi vernikom, je pred dvema desetletjema odredil sedemdnevno žalovanje že ob odhodu Janeza Pavla II. Celo slovenski premier Robert Golob je doživel čudežno preobrazbo, saj je zdaj razkril, da v vrednote, ki jih je zagovarjal umrli papež, tudi sam verjame, in napovedal, da bo vlada razglasila kar tri dni žalovanja. Neverjetni preobrat - Janševa vlada se je l. 2005 Janezu Pavlu II. poklonila z enodnevnim državnim žalovanjem. No, Golobove besede so veljale le slab dan, njegova vlada je njegovo napoved delila s tri in za dan žalosti določila soboto.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Vendar ne meri na hišne ljubljenčke niti na industrijsko rejo živali, njegova topika so vse oblike življenja. Začne s fenomenom hibridov, kot sta kojvolk, mešanec med volkom in kojotom, in pizli, mešanec med polarnim medvedom in grizlijem. Očitno obdobje podnebnih sprememb prinaša razmah številnih metamorfnih bitij, do katerih pa lokalna ljudstva še niso razvila odnosov. V moderno dobo je udarila dramatičnost – stara domneva, da je znanost proučila vso prirodo okoli nas, se podira, ko poplave, požari, suše, letni časi postajajo nepredvidljivi in jim ni najti vzroka.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Lars Svendsen: Filozofija osamljenosti
Spontano velja, da si osamljen, če si sam. A kaj ko se človek lahko počuti tesnobno tudi sredi množične zabave ali v družinski idili na božični večer, nekdo, ki je sam sredi pustinje, pa občuti polno zadovoljstvo, v katerem sploh ne pogreša družbe. Avtor v celotnem delu preigrava koncepta osamljenost vs. samota in ju motri z več perspektiv.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pamflet
Komentar / Pogreb racionalnosti
Mojster surealizma Louis Bunuel je znameniti film Mlečna cesta začel s prizorom, ko dva klateža prosita mimoidočega gospoda za miloščino. Ta vpraša prvega, če ima kaj denarja, in ko ta zanika, mu zabrusi: nimaš nič in ne boš imel nič. Drugi se kajpak pohvali in iz žepa privleče nekaj novcev, dobrotnik mu stisne v roke nekaj bankovcev, rekoč: ti boš imel še več.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Ivan Illich: Orodja za sožitnost; Pravica do koristnega brezdelja; Vernakularni spol
Slovenska izdaja si je izbrala ponesrečeno formo naslova, ki bolj spominja na klasifikacijski listek v biblioteki. Čeprav je avtor tekste napisal pred pol stoletja, še pred časom spletne revolucije, so danes še bolj aktualni. V izhodišče namreč postavi tržno gospodarstvo, ki ljudem ponuja neskončno ponudbo izdelkov in storitev. A Illich v tem ne vidi paradiža, temveč zaton človeka, ki ni več vodilo svojih lastnih potreb. Pravi, da se posameznikove potrebe ujemajo skoraj izključno s potrošnim blagom. Njegove želje izvirajo iz reklamnih oglasov, ki mu diktirajo, kaj si mora še kupiti, da bo potešil potrebe. A kaj ko očaranost nad moderno produkcijo vsega zamisljivega in nezamisljivega paralizira ljudi. Dobesedno, ko koga zadene slabo počutje telesa, se bo odzval na dva načina: tekel v lekarno ali pa k zdravniku. Da bi sam poskušal rešiti svoje telesne tegobe, je iz sveta pozabe, čeravno so to počeli nekoč malodane vsi. Poplava izdelkov in obilja ohromi človekovo avtonomno delovanje. Obenem državni predpisi izničujejo podjetnost, saj ljudem vcepijo predsodke do samogradnje. Reveži so znali uporabljati odpadke in ropotijo in si iz njih postaviti bivališča. Omenja resda Caracas, toda tudi slovenski zakon izpred desetletja, ki prepoveduje sosedsko pomoč, ima natanko isti učinek pasivnosti. Jasno, da nasprotuje nuklearkam, vendar ne le zaradi sevanja, ampak ker njihova dominacija v državnih projektih blokira razmišljanje o manjši porabi energije.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Franc Jeza: Separatist
Jeza (1916, Sp. Hajdina pri Ptuju–1984, Trst) je bil zunaj kategorij političnega emigranta. Član OF, zaprt pod fašizmom, poslan v Dachau, po vojni pa urednik Slovenskega poročevalca je bil prototip akterja povojne partijske nomenklature, ki bi lahko napravil lepo kariero pod starim režimom. Toda mož je hotel pisati svobodno, brez cenzorjev za vratom, in tako je leta 1948 prebegnil v Italijo, kjer je deloval v slovenskih programih RAI in pisal v zamejske časnike in revije. In postal ena najbolj zasledovanih tarč UDBE. Praktično zgolj iz njenega arhivskega gradiva je nastala Omerzova knjiga. Jeza je napisal knjigi, ki bi postali uspešnici, če bi prišli med bralstvo: Nova tlaka slovenskega naroda (1959) in Neodvisna Slovenija (1983, soavtor). Temi gospodarskega izkoriščanja v času Jugoslavije in ustanovitev lastne države sta bili živi, a prepovedani. Kako minuciozno je delovala UDBA, pove recepcija njegovega nepolitičnega dela Skandinavski izvor Slovencev (1967). Kot iznajdljiv avtor je dal dostaviti nekaj izvodov knjige knjigarni DZS v Ljubljani in ta je celo prodala dva izvoda, tajna policija je zaplenila preostale ter v zapleteni akciji celo izsledila enega kupca! V drugem primeru pa legendarnega prof. Dušana Pirjevca, ki se je zelo zanimal za prepovedano knjigo.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Torej učinek epidemij, demografije, družine, kognitivne pristranskosti, poživil in opija. Kuge so denimo zdesetkale, kdaj celo razpolovile prebivalstvo – kot v Firencah v 14. stoletju, ko je zmanjkalo grobov, saj je naenkrat pomrlo 60 odstotkov meščanov. Toda črna smrt je prinesla splošno prosperiteto: višje zaslužke in več svoboščin za podložni razred. Kako? Enostavno, s pogrebom levjega deleža prebivalstva se je tudi obdobje lakote končalo, poceni hrane je bilo zdaj dovolj, delovne sile pa premalo, zato so narasle plače in druge ugodnosti.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pamflet
Ameriški predsednik Donald Trump in ruski prezident Vladimir Putin sta se dogovorila o enomesečnem premirju, v katerem rusko in ukrajinsko vojaštvo ne bo več napadalo energetskih struktur sosednje države.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Bijal Shah: Biblioterapija: zdravilna moč branja
Avtorica, ki deluje kot biblioterapevtka, ni inovatorka ne izumiteljica terapije s knjigami, je pa iz izkušenj popisala vrsto strategij, ki branje povzdignejo v zdravnika duha. Predstavlja torej različne osebne stiske svojih pacientov ter načine, kako so se pod njenim moderiranjem izmotali iz njih. Branje resda omogoča tri izkušnje: identifikacijo, katarzo in uvid v lastno stanje na podlagi opazovanja literarnih likov, ki so v podobnih situacijah. Skratka, uprizori odskok od samega sebe, kar omogoča, da se posameznik lahko iztrga iz patologije, ki ga poseda. Mojster biblioterapije, čeprav se sam ni nikoli tako imenoval, je francoski esejist iz 16. stoletja Michel de Montaigne.
