Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Iztok Geister: Soočenje z naravo

    Bard narave, član legendarne umetniške skupine OHO s konca šestdesetih let, je danes kot esejist najprodornejši opazovalec narave. Ne kot pisec hvalospevov lepot prirode, ampak kot premišljevalec o človekovem odnosu do nje. Njegov topos je divjina, njegova kritika pa namenjena človeškemu polaščanju divjosti, ki se kaže denimo v akcijah pogozdovanja gozdov po požarih. Ta aroganca pač predpostavlja, da priroda ni sposobna samoobnavljanja, saj je vendar človek tisti, ki ve, kaj je zanjo najbolje. Geister v knjigi to demantira z vrsto zgledov, ki kažejo, kako so se živali in rastline sposobne prilagoditi spremembam okolja. Da bi to uvidel, pa moraš divjino najprej proučevati. Avtor resda ni poklicni biolog, je namreč mislec, ki znanja ne akumulira, da bi ga predajal klasificirano urejenega, ampak da bi radovedno sledil logiki divjega. Antropolog Claude Lévy-Strauss jo je v Divji misli povzdignil v temo znanstvenega raziskovanja in jo statusno izenačil s kulturo, Geister pa jo približa sleherniku. Divjina ima zmogljivost, da se preoblikuje, kot na primer brezov pedic v Angliji, ki je bil sredi 19. stoletja belo obarvan s tankimi črnimi črtami, potem pa se je do konca stoletja preoblikoval v črnega. Barva je varovalo pred plenilci, toda ko je industrijsko onesnaževanje počrnilo breze, je našel boljši ščit v črnini. In ko so vladni ukrepi spet spremenili okolje, je stoletje kasneje črni pedic znova postal redkost.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 5. 2025  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Pred referendumom / Nova kasta?

    Številne polemike o zakonu o posebnih pokojninah za Prešernove nagrajence so kot vprašljivo izpostavljale izbiro posameznih umetnikov, naj si bo Marko Rupnik, Simona Semenič in vrag vedi kdo še. To je v resnici irelevantno, v igri je substancialno vprašanje - ali uzakoniti novo kasto umetnikov? Katere lastnost bo pravica do rente, ki jim bo pokojnino dvignila do najvišjih v državi, se pravi do treh tisočakov. In praktični rezultat bi bil ta, da bi marsikateri med njimi dobival višjo penzijo kot poprej z rednimi zaslužki, ko je bil v polnem delovnem elanu!??

  • Bernard Nežmah

    30. 4. 2025  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Timothy Snyder: Krvava prostranstva 

    Dolgo je vladal absolutni akademski tabu, ki je za bogokletne štel študije enačenja nacizma in komunizma, sploh te, ki ne bi jasno poudarile, da je bil nacizem neprimerljivo večje zlo. Snyder v knjigi zgolj niza dejstva in ta so na obeh straneh podobna, sploh s končnim rezultatom 14 milijonov pobitih, h katerim ne šteje vojakov, padlih na frontnih črtah. Med njimi milijonski gladomor v Ukrajini, smrtna lakota, ki je pokopala več kot milijon sovjetskih vojnih ujetnikov, še več pobitih Judov v koncentracijskih taboriščih in podobno število hladnokrvno pobitih na okupiranih območjih Ukrajine in Belorusije, potem Poljakov, ki so bili žrtve nemških, sovjetskih in ukrajinskih krvnikov, še več Nemcev, ki jih je pogubila Rdeča armada med pohodom na Berlin etc.

  • Bernard Nežmah

    25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Werner Herzog: Somračni svet

    Onoda je bil japonski častnik, ki ni vedel, da se je svetovna vojna končala avgusta 1945, in se je še 30 let boril na filipinskem otoku. Mož pač ni vedel, da se je vojna končala. Ljudje kdaj težko preživijo tri desetletja v civilizaciji mest, on pa v tropskem gozdu s površino 500 kvadratnih kilometrov, naseljenem z nekaj filipinskimi kraji. Na začetku še s tremi vojaškimi tovariši, potem pa sam. Kot preganjana zver, ki vse vidi in vse sliši, je vsak dan oprezal za zasedami lokalnih vojakov, neprestano menjaval bivališče, obenem pa reševal krucialne probleme: kako prižgati ogenj brez vžigalic, kako ohraniti orožje, da ne zarjavi, kako biti sam svoj zdravnik. A to je bil ništrc v primerjavi s trudom, kako ohraniti razum, medtem ko leta z nikomer ni spregovoril besede; po indicih, kot je bobnenje bombnikov v času korejske in vietnamske vojne, je sklepal, da je Japonska še naprej v vojni, vmes pa brez pisala in papirja vodil osebni koledar, ki je za realnim zaostal le za pet dni.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Komentar / Dan ali trije dnevi?

    Smrt papeža Frančiška je prinesla žalost med kristjane, medtem ko so politični voditelji kar tekmovali, kdo bo razglasil daljše žalovanje. Italijanska vlada je razglasila pet žalnih dni, dva več kot ob smrti papeža Janeza Pavla II., medtem ko je rekorder brazilski predsednik Lula da Silva, ki je zapovedal kar sedem dni žalosti; v svojem populističnem stilu, da se še dodatno prikupi vernikom, je pred dvema desetletjema odredil sedemdnevno žalovanje že ob odhodu Janeza Pavla II. Celo slovenski premier Robert Golob je doživel čudežno preobrazbo, saj je zdaj razkril, da v vrednote, ki jih je zagovarjal umrli papež, tudi sam verjame, in napovedal, da bo vlada razglasila kar tri dni žalovanja. Neverjetni preobrat - Janševa vlada se je l. 2005 Janezu Pavlu II. poklonila z enodnevnim državnim žalovanjem. No, Golobove besede so veljale le slab dan, njegova vlada je njegovo napoved delila s tri in za dan žalosti določila soboto.

  • Bernard Nežmah

    18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Baptiste Morizot: Neraziskano

    Vendar ne meri na hišne ljubljenčke niti na industrijsko rejo živali, njegova topika so vse oblike življenja. Začne s fenomenom hibridov, kot sta kojvolk, mešanec med volkom in kojotom, in pizli, mešanec med polarnim medvedom in grizlijem. Očitno obdobje podnebnih sprememb prinaša razmah številnih metamorfnih bitij, do katerih pa lokalna ljudstva še niso razvila odnosov. V moderno dobo je udarila dramatičnost – stara domneva, da je znanost proučila vso prirodo okoli nas, se podira, ko poplave, požari, suše, letni časi postajajo nepredvidljivi in jim ni najti vzroka.

  • Bernard Nežmah

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Knjiga

    Lars Svendsen: Filozofija osamljenosti 

    Spontano velja, da si osamljen, če si sam. A kaj ko se človek lahko počuti tesnobno tudi sredi množične zabave ali v družinski idili na božični večer, nekdo, ki je sam sredi pustinje, pa občuti polno zadovoljstvo, v katerem sploh ne pogreša družbe. Avtor v celotnem delu preigrava koncepta osamljenost vs. samota in ju motri z več perspektiv.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Pamflet

    Komentar / Pogreb racionalnosti

    Mojster surealizma Louis Bunuel je znameniti film Mlečna cesta začel s prizorom, ko dva klateža prosita mimoidočega gospoda za miloščino. Ta vpraša prvega, če ima kaj denarja, in ko ta zanika, mu zabrusi: nimaš nič in ne boš imel nič. Drugi se kajpak pohvali in iz žepa privleče nekaj novcev, dobrotnik mu stisne v roke nekaj bankovcev, rekoč: ti boš imel še več.

  • Bernard Nežmah

    4. 4. 2025  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Illich: Orodja za sožitnost; Pravica do koristnega brezdelja; Vernakularni spol 

    Slovenska izdaja si je izbrala ponesrečeno formo naslova, ki bolj spominja na klasifikacijski listek v biblioteki. Čeprav je avtor tekste napisal pred pol stoletja, še pred časom spletne revolucije, so danes še bolj aktualni. V izhodišče namreč postavi tržno gospodarstvo, ki ljudem ponuja neskončno ponudbo izdelkov in storitev. A Illich v tem ne vidi paradiža, temveč zaton človeka, ki ni več vodilo svojih lastnih potreb. Pravi, da se posameznikove potrebe ujemajo skoraj izključno s potrošnim blagom. Njegove želje izvirajo iz reklamnih oglasov, ki mu diktirajo, kaj si mora še kupiti, da bo potešil potrebe. A kaj ko očaranost nad moderno produkcijo vsega zamisljivega in nezamisljivega paralizira ljudi. Dobesedno, ko koga zadene slabo počutje telesa, se bo odzval na dva načina: tekel v lekarno ali pa k zdravniku. Da bi sam poskušal rešiti svoje telesne tegobe, je iz sveta pozabe, čeravno so to počeli nekoč malodane vsi. Poplava izdelkov in obilja ohromi človekovo avtonomno delovanje. Obenem državni predpisi izničujejo podjetnost, saj ljudem vcepijo predsodke do samogradnje. Reveži so znali uporabljati odpadke in ropotijo in si iz njih postaviti bivališča. Omenja resda Caracas, toda tudi slovenski zakon izpred desetletja, ki prepoveduje sosedsko pomoč, ima natanko isti učinek pasivnosti. Jasno, da nasprotuje nuklearkam, vendar ne le zaradi sevanja, ampak ker njihova dominacija v državnih projektih blokira razmišljanje o manjši porabi energije.

  • Bernard Nežmah

    28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Omerza: Franc Jeza: Separatist

    Jeza (1916, Sp. Hajdina pri Ptuju–1984, Trst) je bil zunaj kategorij političnega emigranta. Član OF, zaprt pod fašizmom, poslan v Dachau, po vojni pa urednik Slovenskega poročevalca je bil prototip akterja povojne partijske nomenklature, ki bi lahko napravil lepo kariero pod starim režimom. Toda mož je hotel pisati svobodno, brez cenzorjev za vratom, in tako je leta 1948 prebegnil v Italijo, kjer je deloval v slovenskih programih RAI in pisal v zamejske časnike in revije. In postal ena najbolj zasledovanih tarč UDBE. Praktično zgolj iz njenega arhivskega gradiva je nastala Omerzova knjiga. Jeza je napisal knjigi, ki bi postali uspešnici, če bi prišli med bralstvo: Nova tlaka slovenskega naroda (1959) in Neodvisna Slovenija (1983, soavtor). Temi gospodarskega izkoriščanja v času Jugoslavije in ustanovitev lastne države sta bili živi, a prepovedani. Kako minuciozno je delovala UDBA, pove recepcija njegovega nepolitičnega dela Skandinavski izvor Slovencev (1967). Kot iznajdljiv avtor je dal dostaviti nekaj izvodov knjige knjigarni DZS v Ljubljani in ta je celo prodala dva izvoda, tajna policija je zaplenila preostale ter v zapleteni akciji celo izsledila enega kupca! V drugem primeru pa legendarnega prof. Dušana Pirjevca, ki se je zelo zanimal za prepovedano knjigo.

  • Bernard Nežmah

    21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Lewis Dartnell: Biti človek

    Torej učinek epidemij, demografije, družine, kognitivne pristranskosti, poživil in opija. Kuge so denimo zdesetkale, kdaj celo razpolovile prebivalstvo – kot v Firencah v 14. stoletju, ko je zmanjkalo grobov, saj je naenkrat pomrlo 60 odstotkov meščanov. Toda črna smrt je prinesla splošno prosperiteto: višje zaslužke in več svoboščin za podložni razred. Kako? Enostavno, s pogrebom levjega deleža prebivalstva se je tudi obdobje lakote končalo, poceni hrane je bilo zdaj dovolj, delovne sile pa premalo, zato so narasle plače in druge ugodnosti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Pamflet

    Komentar / Vojne za mir

    Ameriški predsednik Donald Trump in ruski prezident Vladimir Putin sta se dogovorila o enomesečnem premirju, v katerem rusko in ukrajinsko vojaštvo ne bo več napadalo energetskih struktur sosednje države.

  • Bernard Nežmah

    14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Bijal Shah: Biblioterapija: zdravilna moč branja 

    Avtorica, ki deluje kot biblioterapevtka, ni inovatorka ne izumiteljica terapije s knjigami, je pa iz izkušenj popisala vrsto strategij, ki branje povzdignejo v zdravnika duha. Predstavlja torej različne osebne stiske svojih pacientov ter načine, kako so se pod njenim moderiranjem izmotali iz njih. Branje resda omogoča tri izkušnje: identifikacijo, katarzo in uvid v lastno stanje na podlagi opazovanja literarnih likov, ki so v podobnih situacijah. Skratka, uprizori odskok od samega sebe, kar omogoča, da se posameznik lahko iztrga iz patologije, ki ga poseda. Mojster biblioterapije, čeprav se sam ni nikoli tako imenoval, je francoski esejist iz 16. stoletja Michel de Montaigne.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Komentar / Novi fevdalizem

    Vladi Roberta Goloba je uspel veliki met. Potem ko je leta snovala plačno reformo v javnem sektorju, s katero bi uredila plačna nesorazmerja pri najslabše plačanih, je na začetku leta uspela z novim zakonom. Kritiki, ki smo izpostavljali, da bodo župani prejeli po dobrega tisočaka več, negovalke pa nekaj deset evrov, smo zgrešili. Časnik Dnevnik je na naslovki prinesel vest, da so kuharji v domovih onemoglih šokirani. In postregel s številko: pomočnik kuharja je po novem prejel 76 bruto evrov manjšo plačo!???? V imenu skrbi za zapostavljene je zavladal zakon o znižanju plač za najmanj plačane poklice.

  • Bernard Nežmah

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Edmund White: Pohajalec

    Francoski izraz flâneur, s katerim označujemo pohajkovalca, je daleč od ideje turista, ki hodi po mestu, sledeč vodiču ali vodniku. Meri na sposobnost, da hodiš brez cilja v tri dni, a ne kot mesečnik, marveč kot pozorni opazovalec, kakršen zna zreti v ljudi, ki gredo mimo, in to občuti kot najlepše preživljanje prostega časa.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Pamflet

    Komentar / Peklenska izbira

    V Washingtonu se je zgodil šok svetovne diplomacije. K predsedniku Donaldu Trumpu je prišel na podpis pogodbe o pridobivanju redkih zemljin ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Dejanje ni bilo samoumevno, pred tem je EU nasprotovala takšni kupčiji za mir. Ko je prvi mož Ukrajine pred kamerami zavzeto oponiral apriornemu zaupanju poglavarju Bele hiše glede dogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ga je po srečanju gostitelj arogantno odslovil z nadaljnjih pogovorov. Jasno kot trgovec: vrni se, ko se boš strinjal.

  • Bernard Nežmah

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Kay Barron: Kako nositi kar koli

    Njegova podmena, ki je spremljala predstavitev knjige, se sliši osvobajajoče: mi nosimo oblačila, ne oblačila nas. Bo torej bralka prišla do skrivnosti, da je vseeno, kaj obleče, če le zna izžarevati najboljšo energijo?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Pamflet

    Komentar / Ko padajo velike parole

    Predlog novega medijskega zakona v imenu onemogočanja širjenja lažnih novic po spletu uvaja medijske inšpektorje, ki bodo imeli pravico brisati sporne vsebine. Kaj pa klasične laži, ki jih prinašajo tradicionalni mediji? So te prepovedane, so pod kazenskimi sankcijami? Po velikem protivladnem mitingu Ruparjeve stranke upokojencev sta se odzvala Nataša Sukić iz Levice in sam predsednik vlade Robert Golob. Prva je bila ostra do največje opozicijske stranke, ki da ta zborovanja in položaj upokojencev zlorablja, češ da so pod njeno vlado l. 2012 pokojnine znižali za 20 odstotkov, in da če bi se moral kdo opravičiti penzionistom, bi morala biti prav SDS. Neugodno za JJ in njegove zaveznike, saj uprizarjajo sprevrženo politično goljufijo. Toda SDS je v naslednjih dneh prinesla dva kronska dokaza. Na usodnem glasovanju 2012 je predlog tedaj vladajoče SDS dobil več kot absolutno podporo, brez glasu proti. Nasprotovali mu niso niti v opozicijskih SD in Pozitivni Sloveniji, iz katere je medtem številna garnitura presedlala v vrste Svobode. Kaj se je torej takrat zgodilo z višino pokojnin? Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so sporočili, da so se pokojnine le »matematično« preračunale in da so ostale nominalno enake. A to niso storili danes, pač pa so na to dilemo odgovorili že pred leti, tako pisno kot v ustnem nastopu generalnega direktorja. V tako faktografski zadevi je SDS zahtevala opravičilo za izrečene laži podpredsednice državnega zbora in premiera, v nasprotnem bo sledilo glasovanje o odstavitvi oziroma interpelacija. Producenta neresnic se kajpak nista opravičila in sledilo bo nadaljevanje na izredni seji državnega zbora. Še več, prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič v zadevi ni začutila zadrege, da njena podpredsednica izreka lažnive izjave, ampak je reč preobrnila: prav SDS je stranka, ki je v zdajšnjem mandatu izrekla največ laži. Ergo, resnica in laž nista stabilna pojma, o katerih bi lahko hladno presojali, ampak sta žetona v političnih polemikah. Tako v parlamentarni politiki, kako pa v dominantnih medijih?

  • Bernard Nežmah

    21. 2. 2025  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Attia in Bill Gifford: Živimo dlje

    Običajni zastavek, kako živeti dlje, je preobrnil – kako živeti čim dlje v polnosti bivanja? Navedel je pet ključnih dejavnikov: telesna vadba, kognitivna dejavnost, polno čustveno življenje, dober spanec in prehrana, ki ne škoduje.

  • Bernard Nežmah

    14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Anton Komat: Zgodbe pozabljenega sveta

    Varuh okolja in aktivist, ki je pred posekom rešil prenekatero mestno drevo, tokrat drugače – kot story-teller.

  • Bernard Nežmah

    7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Sylvain Tesson: Belina

    Skupaj s prijateljema na ledenikih, v soteskah in grapah ni srečal žive duše, pač kdaj kavke, s katerimi so podelili hlebec sira. Dobrih 80 dni v prav toliko poglavjih v ustaljenem ritmu peklenske borbe, ki se vsak večer prekine s sladkobo gorskih zavetišč, vsakega drugačnega; vstopiti je kdaj težje kot v raj, nekoč so porabili dve uri, da so s cepini odstranili led z vrat koče, drugič so stopili dobesedno v paradiž, ko so prišli v gorski hospic samostanskih bratov sv. Bernarda. A v praznih zavetiščih često čudo – ob zmrznjenih odejah še knjižnice, sestavljene iz knjig, ki so jih pustili drugi alpinisti. In kaj je tam najidealnejše čtivo pri nekaj stopinjah Celzija? Kajpak pesniške antologije, kratek verz, ob katerem se ustaviš po celodnevnem prečenju gorovij. In najabsurdnejši užitek na gorskem zraku? – Cigara Toscano Extra Vecchio, ki ugasne šele, ko kadilec umre … Bogu za hrbtom, pod štiritisočaki, izvedo za pandemijo kovida. Jih je dosegel pri minus 10? V prvem valu, ko se zaprejo meje in ko po prelazih patruljirajo vestni karabinjerji, bi kot mož divjine vztrajal, a večinski glas ekipe prekine projekt. Naslednjo zimo ga rigoroznim italijanskim ukrepom navkljub izpeljejo, kar na stenah nad prepadi niti ni bilo težko, bolj dramatični so bili plazovi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 2. 2025  |  Mladina 6  |  Pamflet

    Komentar / Vučić v Ljubljani

    Potem ko so policija in pristaši vladajoče srbske stranke brutalno pretepali protestnike in z avtomobili podirali protestnike, ko so ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest preplavili demonstranti zoper režim predsednika Aleksandra Vučića, se je oglasil ljubljanski župan in v pismu podprl srbskega vožda ter izrekel apel, da ljudje tam sploh ne vedo, kako dobrega voditelja imajo, kaj vse da je zgradil, kam vse je pripeljal svojo državo. Tokrat se niso oglasili le njegovi nasprotniki, ampak s peticijami, izjavami, odstopi in napovedanim shodom celo njegovi dosedanji podporniki. Zoran Janković se je presenečen odzval in povedal, da je Vučić njegov prijatelj in da ima sam pravico do svojega mnenja. Osrednji televiziji sta odločno podprli njegove kritike in ga povabili na intervju. Na POP TV ga je Uroš Slak rešetal z vprašanji, a vztrajal na poanti, ali vam je žal? Nekoč je združeval politično levico, zdaj je ta en bloc - izvzemši Svobodo - zoper njega. Toda spraševalca je gnalo iskanje priznanja - mea culpa, obžalujem. Vsebina ga ni zanimala. V pogovoru mu je Janković povedal, da so ga v Srbiji nagovarjali, da bi kandidiral za župana Beograda, kar je on odločno odklonil. Ampak kdo mu je ponudil kandidaturo? Kdo mu je zagotavljal, da ga bo podprl? Je bil to sam Vučić? Mašinerija Vučićeve stranke bi ga tako lansirala kot neodvisnega kandidata? Zanimivo, a kaj, ko vprašanj ni bilo od nikoder.

  • Bernard Nežmah

    31. 1. 2025  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Jernej Šček: Kavarna odprta

    Ker so ti napisali tudi knjigo, dve ali celo več, bi delu lahko rekli knjižne recenzije v formi intervjuja. Torej široka zbirka intelektualnih in izkustvenih spoznanj. Od psihopatologije mafije, ki kraljuje z likom mafijskega očeta: vedno odsoten, vselej prisoten, zatorej arhetip nepremagljivega očeta, pa do komunikacijske ekologije, ki med drugim proučuje vpliv spola samostalnika na človekovo dojemanje sveta, saj prav predmetu določeni spol vpliva na to, iz katere perspektive gledamo nanj.

  • Bernard Nežmah

    17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Nara Petrovič: Novi človek

    Njegov nauk je radikalen: hodi bos, živi v bivališču brez elektrike, straniščne školjke in vodovoda, a s solarnimi paneli in z zbiranjem deževnice, zelenjavni vrt gnoji z lastnim urinom in blatom, zobne ščetke naredi iz poganjkov mladih dreves, tok bivanja uravnava po naravnem koledarju etc.

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2025  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Enej Silvij Piccolomini Pij II.: Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju 

    Toda obenem je tudi avtor lahkožive komedije Hriziada. Ko je pred 50 leti ljubljanski kino Sloga polnil dvorano s predvajanjem erotičnih filmov o obscenostih za samostanskimi zidovi, si živa duša ni predstavljala, da je to tematiko že pred 500 leti popisal avtor, ki je pozneje postal papež. A ne kot moralist, ki bi se zgražal nad lahkoživimi menihi, temveč kot verzirani poznavalec bordelov, ki mu ni tuja niti strategija, kako igriva meniha na novo prižgeta vnemo svojih kurtizan, ki sta ju zaradi drugih klientov začeli zapostavljati. Francoski psihoterapevti so v zadnjem mileniju vpeljali pojem perverznih narcisov/narcis in začeli iskati poti, kako naj se nesrečni zaljubljenci izmotajo iz toksičnih razmerij, bodoči papež pa je to počel že v spisu Zdravilo za ljubezen, v Hanibalovem pismu pa je popisal umetnost pisanja ljubezenskih epistol.

  • Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Mihail Bulgakov: Aleksej Varlamov

    Ker je avtor mislil, da mora povedati vse, kar ve, je pozabil na strukturo zgodbe in je čtivo zasul z detajli, ki ubijajo bralno napetost. A kdor najde ključ za branje 800-stranskega dela, izlušči edinstveno pripoved.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 1. 2025  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Komentar / Stari dolgovi

    Iz zadnjega intervjuja predsednica DZ Urške Klakočar Zupančič za časnik Delo je v povzetkih drugih medijev odzvanjal stavek: pričakujem, da se bomo po samorefleksiji v stranki Svobode konsolidirali, in da bomo tisti nosilci, ki smo bili v na začetku v prvih vrstah, znova stopili v ospredje. Političarka, ki je vseskozi v ospredju medijske pozornosti, tu potarna, da ima v stranki status drugorazredne, in da računa, da pride zopet med prvorazredne. Pravi torej, da stranko vodijo napačni ljudje, saj da so njeni izvorni protagonisti odrinjeni. Nenavadno, doslej je bilo videti, da stranko vodi Robert Golob in da je on odločal o mestu posameznikov v strankarski in državnih hierarhijah. Gospa ob koncu polemizira s kadrovsko politiko svojega vodje, medtem ko v prvi tretjini intervjuja nastopa kot najbolj zvesti advokat premiera, ki odločna zavrača vse poante kritičnih vprašanj na njegov račun. Ne prvo ali drugorazredna, marveč shizofrena drža. Je pa prva med poslanci izrekla tudi stavek, ki je ostal neopažen. Razkrila je, da se vlada loteva poprave krivic iz preteklosti, med drugim tudi materialne odškodnine ljudem iz obdobja II. svetovne vojne; njihova škoda še ni izplačana, ker se Slovenija z Nemčijo še ni dogovorila o poplačilu vojne premoženjske škode.

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleksandar Stanković: Depra

    Slovenska novinarka Maja Megla je v knjigi Smem biti to, kar sem svojo depro povezala z izgubo novinarske službe in s tem izgubo družabnega okolja, Stanković je presenečenje – čeprav aktualni zvezdnik, obsijan z nagradami, priljubljenostjo in žarometi, se je znašel v podobni travmi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 12. 2024  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Komentar / Varuha naših zakonov

    Nadaljuje se saga tožilke Mateje Gončin z ignorantskim policijskim varovanjem; po letu internih protestov je zadnjič je sklenila o vsem spregovoriti v oddaji nacionalke Tarča. Je to država, ki bo resno omejila mafijske posle?

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2024  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Sarah Bakewell: Moč humanizma

    Humanizem ni pokopan v preteklosti, ampak je večen. Zadeva ljubezen do izobraževanja, radovednost in svobodo misliti zunaj ustaljenih filozofskih smeri. A tudi sposobnost ustvarjanja prijateljstev, torej povezovanja, ki ustvari prostor, kjer lahko ideje zaživijo, saj dobijo odmev in zanetijo dialog. Knjiga, ki ne bo prikaz del velikih imen humanizma, ampak pripoved o posebnostih njihovega intelektualnega bivanja?