Uvodnik / Grega Repovž: Zavestna malomarnost
»Če koga povozite z avtomobilom, ker niste bili pozorni, vam sodijo na sodišču. Če pa umre desettisoče ljudi, ker ste sprejeli neprimerno politiko, se vam ne bo zgodilo nič?«
— Dr. Devi Sridhar, svetovalka škotske vlade za covid-19, profesorica javne zdravstvene oskrbe na edinburški univerzi
Uvodnik / Grega Repovž: Luka
Mar ne kaže stanja slovenske politične in javne elite prav dejstvo, da se morajo slovenski resni mediji soočati z izjavami predsednika uprave ene največjih državnih družb, da ne bo odstopil, čeprav je bežal pred policijo in ga je ta ulovila šele na pragu njegove garaže in mu tam izmerila alkohol v izdihanem zraku ter odvzela vozniško dovoljenje?
Uvodnik / Grega Repovž: Davki Harryja Potterja
Pri razpravi o uvedbi nepremičninskega davka se ves čas pozablja, da pomemben del ljudi uvedbe novega davka ne bo čutil, ker preprosto niso dovolj premožni, dovolj na srečni strani, da bi imeli svojo nepremičnino. Nimajo nepremičnin in prav nič ne kaže, da bodo kmalu prišli do njih. Revnejši, predvsem pa mlajši, ki jim je kriza lastno nepremičnino oddaljila v prihodnost. Nizko obdavčene nepremičnine pomenijo avtomatično neenakost, saj lastnike nepremičnin obstoječi sistem postavlja v ugodnejši položaj – ne glede na to, kako so do nepremičnine prišli.
Uvodnik / Grega Repovž: Izgubljena leta
Kriza je Slovenijo udarila v letu 2008. Minilo je že pet let. Če bi se v tem trenutku začelo popravljati, bi Slovenija z razmeroma močno gospodarsko rastjo potrebovala celo do deset let, da bi se vrnila na raven iz izhodiščnega leta. Stranski učinek krize, ki se zlasti v zadnjih letih krize posebno izpostavlja, je izguba kadrov na vseh ravneh družbe. Na eni strani je zelo izpostavljeno dejstvo, da mladi diplomanti v sicer najbolj iskanih poklicnih kategorijah (od zdravnikov do programerjev in raziskovalcev) v Sloveniji ne morejo dobiti več niti služb za določen čas, zaradi česar odhajajo v tujino, tam pa bo večina zelo verjetno ostala.
Uvodnik / Grega Repovž: Nevarnost nepolitičnega
Premierki Alenki Bratušek velja nekaj priznati: v dveh mesecih ji je uspelo narediti iz države politično normalno državo. Na političnem prizorišču se marsikaj dogaja, a v bistvu so razmere normalne. Mir je. Kaj želimo reči s tem? Da ne glede na to, da v državi poteka politična dejavnost, z vsemi klasičnimi pretresi, ne moremo več govoriti o občutku izrednih razmer. In to je velika stvar. V resnici ta elementarni »v deželi je mir« ni seval iz vladnih dvorov že zelo dolgo, od časa pokojnega Janeza Drnovška.
Uvodnik / Grega Repovž: Izjemno
Predstojnik največjega oddelka za travmatologijo in največje sodišče v državi nista osamljena, še zdaleč ne, ko opozarjata na nemogoče posledice varčevalnih ukrepov. Danes se to dogaja po vsej državi, po šolah in fakultetah, po institucijah, po upravnih organizacijah, bolnišnicah ... Razlog je bil vnaprej znan: ukrepi so bili linearni, brez razmisleka in predvsem brez izračunov in komunikacije s predstavniki institucij. Vsak poskus, da bi vladi vsaj razložili posledice, je bil takoj zatrt.
Uvodnik / Grega Repovž: In potem je malo zacepetal
Janez Janša ni zmožen priznati nobene napake. V tednu dni mu je uspelo demonstrirati razsežnosti te kalimerovske dušice. Najprej se je odzval na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice z izjavami, da nimamo denarja za odškodnine izbrisanim, in jih užaljeno nadgradil z napovedjo, da je zdaj Slovenija na poti do grškega scenarija, da se lahko zgodi, da bo morala zaprositi za pomoč. Seveda so mediji to izjavo zaznali. Preprosto zato, ker noben premier še ni dal take izjave.
Uvodnik / Grega Repovž: Modreci
»Najprimernejša rešitev bi bila, če se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in tako iztisnejo obstoječi lastniki. Zatajila je NLB.« — Predsednik Državljanske liste Gregor Virant, 6. 6. 2012, dan po vložitvi stečajnega predloga za družbo Primorje
Gregor Virant ima seveda prav. Govori pa tisto, kar Zoran Janković ponavlja že mesece. Ampak Zoran Janković je zagovornik nacionalnega interesa, že ne more imeti prav, kajne?
Uvodnik / Grega Repovž: Tisti nekje vmes
V svojem govoru ob predstavitvi zakona o uravnoteženju javnih financ je premier Janez Janša figurativno pokazal na vrste čakajočih na delovno dovoljenje pred nemškim konzulatom v Ljubljani. Veste, zakaj so tam vrste? Ker mi nismo naredili trga dela dovolj prožnega, nam je razkril kruto resnico.
Uvodnik / Grega Repovž: Zakaj so tako jezni?
Socialni dialog med vlado, delojemalci in delodajalci je normalen demokratičen proces. Čeprav sedanja vlada poskuša vzbujati vtis, da je v slabšem položaju kot druge v Evropi, da se sooča z izredno nepopustljivimi in močnimi sindikati, je treba resnici na ljubo priznati, da so slovenski sindikati, vključno s svojimi centralami, v primerjavi s sindikati po razvitejših evropskih državah razmeroma šibki. Omejeni so tako finančno kot tudi zakonsko.
Uvodnik / Grega Repovž: Ne gre za kulturo
Omikanega človeka ne prepoznamo po tem, da globoko ceni kulturo in umetnost. Raven ga dela omikanega. In na drugi strani: nič bolj ne jezi neomikanega človeka kot prav kultura. Kultura je njegov vir negotovosti, je svet, v katerega si vstopnice ne more kupiti – ker si vstopa ni mogoče zagotoviti z nakupom iPada ali z bleščečim belim džipom. Lahko prehodi vse galerije sveta, obišče zvezdniške predstave, pa ne vstopi v ta svet. Lahko celo občuduje, a to je tuje, dolžnostno občudovanje.
Uvodnik / Grega Repovž: Brez predsednikovega pečata
Čeprav je kronanje koalicijske pogodbe zasenčilo nastop predsednika republike Danila Türka, se je treba ustaviti ob njegovi odločitvi, da ne bo niti formalno predlagal Janeza Janše za mandatarja za sestavo vlade. To vseeno, torej kljub vsemu, kar Janša je in predstavlja, ni bila lahka odločitev. S tem je predsednik republike dal jasno sporočilo tako volivcem kot tudi mednarodni javnosti. Janši pa je vzel pomemben del legitimnosti. Sporočil je, da bo sicer imenovanje Janše za mandatarja legalno, vendar pa je nanj položil trdo senco.
Uvodnik / Grega Repovž: Sadovi časa: Slovenija je poslala v kot svojega prvega populista.
Zdaj že lahko rečemo: Janezu Janši zadnji populistični udar ni uspel. Nacije ni prepričal o zaroti »južnjakov«. Nasprotno, učinkoval je kot politični ekstremist najcenejše vrste, njegovi izračuni o »novih državljanih« pa kot cenena manipulacija. In dobil je trd odgovor. Ne le da so ta teden še vrhunski pravniki hodili v najeminentnejše oddaje v trenirkah, da bi s tem dejanjem – se bi sploh lahko bolj norčevali iz njega? – pokazali, kaj si mislijo o njegovih tezah. Po betici jih je dobil od vsepovsod: še s twitterja.
Uvodnik / Grega Repovž: Povolivni teden: Siva realnost
Ne gre se preveč zgražati nad tem, da danes politične stranke najverjetnejšemu mandatarju za sestavo vlade Zoranu Jankoviću v prvem krogu, bolj otipavanju kot kaj drugega, postavljajo ostre, tako rekoč nemogoče pogoje. Danes se vzpostavljajo razmerja med njimi. In seveda je neumno iz dosedanjega poteka izpeljevati kakšne resne sklepe, kot na primer tista kričava novinarka, ki ji je uspelo že v torek ugotoviti, da bo Janković težko sestavil koalicijo.
Uvodnik / Grega Repovž: Permanentna politika izrednih razmer: Statisti
Največja neumnost letošnjega leta so predčasne volitve. Za predčasne volitve se je odločila koalicija SD, Zaresa in LDS. In ne zanima nas, koliko je kateri izmed njih kriv za to, to kupčkanje naj opravijo sami. Zaradi padca vlade je Slovenija na ravni ekonomskega ugleda izgubila več kot zaradi padca pokojninske reforme. Ni pa nepomembno, da je scenarij tega filma napisal Janez Janša s svojo permanentno politiko izrednih razmer. Da so se veljaki drugih strank tudi tokrat odločili, da bodo v njegovem filmu igrali statiste in tudi stranske vloge, je njihov problem.
Uvodnik / Grega Repovž: Jelinčič & Janša
Slovenija je že večkrat rekla ne Janševemu populizmu: v resnici vsakič po tem, ko mu je s prav tem populizmom uspelo priti na oblast. V tem krogu se namreč vrtimo: dobimo ga na oblast, javnost sprevidi (spet), kakšen populist je, ga vrže s trona, nato se v njenih očeh prav s tem populizmom iz opozicije spet povzpne. In vsakič znova z enakovrstno ekipo, ki potem šokira javnost.
Uvodnik / Grega Repovž: Cesta
Ustavno sodišče je ta teden postavilo nov mejnik, kar zadeva človekove pravice v Sloveniji. Ne moreš poimenovati ulice po diktatorju, pa čeprav je med njegovimi deli mogoče najti tudi tako veliko dejanje, kot je organizacija partizanstva. A s tem, ko je ustavno sodišče razglasilo poimenovanje ulice za poseg v človekove pravice, je samo postavilo standard, kaj so človekove pravice. Poseg v človekove pravice je od te odločbe že dejanje, ki zgolj zbuja občutek prizadetosti v skupini prebivalstva.
Uvodnik / Grega Repovž: Brezmejni potencial
Tudi v ZDA se jim to dogaja. Namreč: ko nastane neka nova pobuda, ki na svoj način artikulira kritiko in dvom o obstoječem političnem in gospodarskem sistemu, se nemudoma med siceršnjimi somišljeniki pojavi skepsa do tega novega gibanja. Vsi smo proti, a tisti, ki to izrazi javno, ni nikoli pravi. In če je že morda pravi, pa tega, kar pove, ne pove na pravi način. Ali pa seslja. Ali pa je kosmat, z brado pa ne moreš biti alternativa. Ali pa kadi. Ni organizator. Ni sistematičen. Nima karizme. Ali pa mu je ime Manca Košir.
Uvodnik / Grega Repovž: Mar kdo to razume?
Načelno v življenju in sistemih velja, da imajo vedno vsaj neko temeljno logiko in smisel. S tem ne trdimo, da ta logika, ko jo preizkusi realnost, tudi vedno deluje; nasprotno, pogosto se izkaže za napačno, delno uresničljivo, zgrešeno. A načeloma človek ne deluje le sledeč svojim trenutnim vzgibom in čustvom, ampak z vsaj nekaj elementarnega razmisleka, analiziranja morebitnih posledic in z upoštevanjem preteklih podobnih ali enakih situacij.
Grega Repovž: Novi prihajajo
Prepričanje, da je treba prevzeti oblast, jo odvzeti sedanjim strukturam, je zasedlo javni prostor. Danes je tistih, ki v različnih anketah napovedujejo, da bodo na volitvah volili neko drugo stranko, več kot tistih, ki bi volitve abstinirali. Z drugimi besedami: volilno telo se je začelo prebujati. Prepričanje, da ni mogoče razbiti okvirja, ki ga določajo današnje stranke, se je omajalo. Ideologije, ki so do zdaj zadrževale ljudstvo v prepričanju, da je edina rešitev ta politična struktura, nimajo več dosedanje moči. Je mogoče.
Uvodnik / Grega Repovž: Prihajajo!
V nasprotju z Janezom Janšo Angela Merkel nikoli ni bila članica vzhodnonemške komunistične partije, ni izšolana socialistična obramboslovka in ni bila funkcionarka komunistične mladine v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Bila je le nekakšna vzhodnonemška pionirka. A ne gre obsojati ubogega Janeza Janše. Janeza Janšo so v vse našteto v času komunizma v Jugoslaviji namreč prisilili.
Intervju
Alenka Bratušek: »Rekla sem si: vse, kar bom govorila, mora biti res izvedljivo. In nikoli ne obljubljam veliko. Kar rečem, naredim.«
predsednica vlade
Intervju
Mag. Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun.«
predsednica vlade
Intervju
Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«
Pesnica in pisateljica, ki je 6. januarja rekla, da sovraži rimskokatoliško cerkev, in spet povzročila vsesplošno zgražanje
Intervju
Jože Mencinger: "Imamo tri velike probleme"
Dr. Jože Mencinger, starosta slovenske ekonomije, je v bistvu še najbolj nekakšen sodržavljan. Tisti človek javnega prostora, ki ne kalkulira, ampak pove svoje mnenje in se ne obremenjuje ne s starodobnimi ne novodobnimi mantrami. Njegove besede in dejanja že leta zaznamujejo to državo - bolj kot besede in dejanja marsikaterega človeka, ki se rad kiti s svojimi domnevnimi zaslugami in ki zahteva zase čast in slavo. Mencinger, nasprotno, živi v miru svoje življenje. In ima razloge za svojo mirnost.
Preberite tudi