Luka Volk
-
1. 5. 2023 | Politika
Peterle Hribarja obtožuje, da je bil dezerter
Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga-Ga, sicer kultni satirični oddaji, nedavno dotaknil ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve, s čimer je na desnici sprožil pravi pogrom nad seboj. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so nad njegovimi izjavami »zgroženi«, so zapisali v sporočilu za javnost, zato zahtevajo javno opravičilo, od vodstva RTV Slovenija pa, da proti avtorju in uredniku oddaje sprožijo »ustrezne ukrepe«. A to še ni vse, predsednik združenja Lojze Peterle, sicer eden vidnejših predstavnikov in funkcionarjev poosamosvojitvene desnice, je Hribarja označil celo za dezerterja.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Popolne legalizacije konoplje v Sloveniji še ni na obzorju
Prejšnji teden je v prestolnici potekal Marihuana marš, dogodek v organizaciji ŠOU v Ljubljani. Opozarjal je na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme, ki so posledica prohibicije konoplje kot prevladujoče oblike regulative na področju prepovedanih drog. Iz leta v leto se vrstijo pozivi, naj se uporaba konoplje v celoti legalizira – danes je njena uporaba za rekreativne namene dekriminalizirana, uporabnike pa lahko že zaradi posedovanja manjših količin doleti globa.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Sredi marca se je Alenka Čurin Janžekovič, upokojena učiteljica in ravnateljica, skupaj z možem odpravila v Švico. Temu je botrovala ena najtežjih odločitev, ki jo človek lahko sprejme v življenju, še več, večini se zdi naravnost nemogoča – odločila se je za smrt. Že od rojstva je živela z neozdravljivo in redko boleznijo, Morquijevim sindromom, ki prizadene sklepe in kosti. Zaradi bolezni je trpela hude, vse hujše bolečine, zato je že pred leti začela raziskovati možnosti, kako bi lahko sama končala svoje življenje. Kljub številnim zakonodajnim poskusom, da bi tudi v Sloveniji tistim, ki ne vidijo drugega izhoda, pomagali dostojno končati življenje, Alenka Čurin Janžekovič tega dne ni dočakala. Zato se je bila primorana odpraviti v tujino.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Družba
Prejšnji teden je bila v oglasni oddaji Dobra misel na drugem programu TV Slovenija predstavljena knjiga Božansko zdravljenje avtorja Draga Smiljaniča, »bivšega zdravnika«, kot so ga opisali v oddaji, ki je »danes doktor kiropraktike, akupunkturist, bioenergetik in radiestezist, terapevt alternativnih vej naravne medicine, ki že desetletja svoje življenje posveča zdravljenju bolnih, pomoči potrebnih«. Smiljanič naj bi bil po lastnih besedah pomagal že več tisoč ljudem – nekateri naj bi bili zaradi njega ponovno shodili, spregovorili prvo besedo ali celo spregledali. Z bioenergijo naj bi domnevno zdravil tudi Crohnovo bolezen.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Študentko na praksi so napadli samo zato, ker je transspolna oseba
Triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova se je rodila v Skopju, z družino se je nato preselila v Maribor, ko je še obiskovala osnovno šolo. Danes je magistrska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, tam študira pedagogiko in poučevanje anglistike, želi si biti učiteljica. V okviru študijskega programa opravlja 14-dnevno pedagoško prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. A še preden bi se ta lahko sploh dobro začela, so že nastale težave. Na družbenih omrežjih se je našlo nekaj skrajnežev, ki so razkrili njene osebne podatke in to, na kateri osnovni šoli opravlja prakso, nato pa šolo začeli pozivati, naj ji prepreči stik z otroki. Samo zato, ker je transspolna oseba.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Pahor ne skriva želje, da bi monetiziral svojo priljubljenost
Bivši predsednik države Borut Pahor je sprva dajal jasne signale, da bi se po izteku predsedniškega mandata rad znašel v diplomaciji. Vendar se mu želja očitno za zdaj ni izpolnila. Zato se je v maniri pravega vplivneža in kralja Instagrama odločil, da kapital, ki mu ga je uspelo pridobiti med dolgoletno politično kariero, unovči drugače. Tako je nastal Mastercardov podkast navdiha – podkast, ki ga, res je, sponzorira Mastercard in vodi Borut Pahor.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Bi lahko vladni predlog posegel v avtonomijo javnih zavodov?
Novela zakona o zavodih, za katero si je vlada prizadevala, da bi bila obravnavana po skrajšanem postopku, bo zakonodajni postopek nadaljevala po redni poti. Tako so odločili vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednice državnega zbora, saj so se proti predlogu skrajšanega postopka izrekli v prav vseh parlamentarnih strankah, razen v Gibanju Svoboda. Predlog sprememb zakona pa še vedno sproža burne odzive, v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo celo možnost zakonodajnega referenduma, če bo novela sprejeta.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Fitnes v kletnih prostorih vladne stavbe
Na portalu javnih naročil se je znašlo nadvse zanimivo naročilo generalnega sekretariata vlade – nekdo v vladi si je, vsaj tako je bilo videti na prvi pogled, zaželel malček več športnega vzdušja v kletnih prostorih na Gregorčičevi ulici. Vlada je zainteresirane gospodarske subjekte povabila k oddaji ponudb za ureditev prostora za fitnes.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Upravičena pomoč ali priložnost za zlorabo
Jerneja Kolbl je tik pred tem, da bo magistrirala iz prava. Na študijski poti je bila prisiljena premagati precej več ovir kot njeni kolegi, ne uživa namreč privilegija majhnih samoumevnosti, kot je na primer ta, da se človek zjutraj preprosto zbudi, obleče, pripravi zajtrk, si umije zobe in se odpravi po vsakodnevnih opravkih. Šestindvajsetletna pravnica je oseba s cerebralno paralizo, njeno gibanje je omejeno, življenje brez dodatne pomoči pa precej oteženo. K sreči ji pri večini življenjskih aktivnosti na pomoč priskočijo osebni asistenti. Z njihovo pomočjo je sploh mogoče, da danes živi sama, sicer bi morala najverjetneje še vedno živeti pri starših, in da ostaja aktivna. »Osebna asistenca mi omogoča samostojno življenje, življenje v skladu z lastnimi željami in potrebami,« pravi.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
320 dni / Zaposleni na RTV Slovenija so v brezupnem položaju
Zaposleni na javni radioteleviziji stavkajo že skoraj leto, v torek so stavko zaostrili. Verjetno je tega dne največ povedal informativni televizijski program v odsotnosti kopice zaposlenih, predvsem prekaljenih novinarjev tega programa. Vajeti so v roke spet vzeli »novinarski lakaji« sedanjega vodstva, kot so Nejc Krevs, Valentina Plaskan in Gašper Petovar, manjkala nista niti Igor Pirkovič in Jože Možina, za češnjo na tortici pa je kakopak poskrbela Rosvita Pesek, ki je odvodila Odmeve. Stavke se tako rekoč niso dotaknili, še več, vidno so uživali – tako močna je njihova novinarska solidarnost.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
Šelestenje projektnega denarja
Pretekli mesec sta dr. Marija Javornik, redna profesorica za didaktiko na mariborski Filozofski fakulteti, in dr. Simon Zupan, izredni profesor za prevodoslovje na tej fakulteti, v Večeru objavila prispevek o domnevno »nekritičnem poseganju v programe ob šelestenju projektnega denarja« na mariborski univerzi. Očitata ji rokohitrsko uvajanje novih (zelenih) študijskih programov in 23 pilotnih projektov, da bi tako upravičila pridobljena sredstva v znesku 26 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prepričana sta, »da mora biti vsak poseg v visokošolski kurikulum zelo dobro premišljen«.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Norveški množični morilec in krščanski fundamentalist Anders Behring Breivik (danes se predstavlja kot Fjotolf Hansen) je, preden je v vladni četrti sredi Osla sprožil bombo in ubil osem ljudi, nato pa se odpravil na strelski pohod na otok Utøya, kjer je pokončal še 69 mladih laburistov, na spletu objavil 1500 strani dolg manifest. V njem je napovedal evropsko državljansko vojno, ki bo v različnih etapah potekala vse do leta 2083, ko naj bi prišlo do izgona vseh muslimanov in usmrtitve kulturnih marksistov ter končne implementacije »kulturne konservativne politične agende«. Obenem je v manifestu omenil tudi Slovenijo – navedel jo je kot državo, v kateri je bila »multikulturalistična propaganda pranja možganov« najmanj uspešna.
-
31. 3. 2023 | Družba
Tretji shod Ruparjevih upokojencev
V Ljubljano so se danes zgrinjali avtobusi iz vse Slovenije. Potekal je namreč že tretji shod v organizaciji Glasu upokojencev in Inštituta 1. oktober, dveh pobud bivšega poslanca SDS in tržiškega župana Pavla Ruparja, politično kariero katerega so pred leti pokopale številne afere, nato pa je v zaporu prestajal kazen zaradi zlorabe položaja. V primerjavi s prejšnjima je bil tokratni nekoliko drugačen, saj se je, tako organizatorji, iz zgolj upokojenskega spremenil v vsesplošni protivladni protest, udeleženci shoda pa so se prvič odpravili tudi po ljubljanskih ulicah. Rupar jim je zato že vnaprej svetoval, naj s seboj prinesejo čevlje, ki jim najbolj ustrezajo za hojo, dežnike, če bi slučajno deževalo, in »slovensko malico, črni kruh in zaseko za moč«.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Informativni program TV Slovenija že osem let pripravlja manjšinsko oddajo NaGlas!, namenjeno pripadnikom albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. Urednica oddaje Saša Banjanac Lubej in skupina novinark dvakrat na mesec ustvarjajo vsebine v jezikih omenjenih manjšin. A direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je urednico oddaje prejšnji teden obvestil, da ne namerava podaljšati avtorskih pogodb njenim sodelavkam.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Podmladek SDS je zoper Inštitut 8. marec podal prijavo
Slovenska demokratska mladina, podmladek stranke SDS, je kalilnica kadrov za potrebe največje opozicijske stranke. V njej so politično pot začeli recimo Anže Logar, Alenka Jeraj, Žan Mahnič in Anja Bah Žibert. Gre za »odlično odskočno desko za politično kariero«, v nedavnem intervjuju v Demokraciji trdi sedanja predsednica podmladka Simona Purkat. Da jabolko res ne pade daleč od drevesa, člani in članice podmladka dokazujejo ob tako rekoč vsaki priložnosti, nazadnje z napadom na Inštitut 8. marec, ki je za njihovega mentorja Janeza Janšo verjetno največji kamen spotike.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Po sprehajalnih poteh po Ljubljani, recimo na Poti spominov in tovarištva ali na Rožniku, se že vse od začetka leta pojavljajo zapisi na drevesih – bodisi nanje naneseni s sprejem kot grafiti ali pa pribiti z žeblji – ki oznanjajo: »Jezus je živ!« Naključni sprehajalci so to kakopak opazili in fotografije dreves objavili na družabnih omrežjih. Gre za udejanjanje verske svobode ali preprosto za vandalizem?
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura
Februarja sta bila iz sodnega registra izbrisana Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve, ki sta se združila v skupni zavod – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Posledično sta brez direktorskega položaja ostala Jože Dežman, ki je pod prejšnjo, Janševo vlado prevzel vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, in Željko Oset, direktor v času prejšnje vlade ustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil politični, ne strokovni projekt. Vpisu v sodni register je sledilo prehodno obdobje, v katerem sta oba prejemala direktorsko plačo, dokler nista ta torek prejela odpovedi delovnega razmerja.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura
Jože Dežman je mesto direktorja (zdaj že bivšega) Muzeja novejše zgodovine Slovenije prvič zasedel v času prve Janševe vlade. To je bilo obdobje, ko so se v muzeju ukvarjali predvsem z revizionizmom v zvezi z drugo svetovno vojno in ozko usmerjenimi interpretacijami vojne za Slovenijo. S podobnimi prijemi je prevzel vodenje muzeja pod tretjo Janševo vlado, ko je nasledil Kajo Širok, danes državno sekretarko za kulturo v kabinetu predsednika vlade.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki so jih za nakup računalniške opreme lahko izkoristili učenci zadnje triade, dijaki in študenti – vsaj v teoriji pa naj bi jih lahko tudi starejši od 55 let –, so bili labodji spev bivšega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Namesto želenega učinka, večje digitalne vključenosti tistih, ki si računalniško opremo težko privoščijo, je zakon, ki je bone uvedel, prinesel večmilijonski dobiček ponudnikom brezžičnih slušalk in povzročil veliko nezadovoljstva med starejšimi. Ti bi bone lahko izkoristili le, če bi prej opravili tečaj za večjo digitalno pismenost, vendar prejšnja vlada na teh tečajih ni zagotovila zadosti mest.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Romana Tomc je ena tistih političark iz SDS, ki veljajo za zmernejše v stranki, podobno, kot to velja za Anžeta Logarja. Tudi zato so se v SDS verjetno odločili, da leta 2017 z njo nastopijo na predsedniških volitvah. Vendar to ne drži, nekdanja poslanka in podpredsednica državnega zbora na evropskem parketu zagovarja avtoritarne politike, kot je Viktor Orbán, predvsem pa zavaja, prikraja dejstva in prodaja pravljice, ki jih verjetno piše njen nadrejeni.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
V SDS že dolgo verjamejo, da pri krojenju javnega mnenja ključno vlogo igrajo mediji, zato se že leta trudijo prisvojiti del medijskega prostora, pa čeprav dejansko s tem medije zgolj uporabljajo kot plašč, pod katerim se skriva politična propaganda. Ker Demokracija ni bila dovolj, prav zaradi strankarske narave ne doseže namreč resnega dometa, sta se pred volitvami leta 2008 »pojavila« še začasna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. V SDS tudi nikoli niso skrivali apetitov po RTV Slovenija (kakšna naj bi bila po njihovem javna televizija, se kaže prek sedanjega vodstva), leta 2016 so ustanovili še strankarsko televizijo Nova24TV. Tej so v zadnjih letih dodali še celo mrežo regionalnih medijev, kot so recimo Utrip Ljubljane, e-Maribor in Moje Posavje, če jih naštejemo samo nekaj.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Zgodovinski spomin je hecna reč, hitro opeša, prav zato ga je nujno od časa do časa zbuditi. Slovenija je še pred letom hodila po poti avtoritarnih držav. Janševa vlada je v javni razpravi v ospredje postavljala kulturni boj, pobesnelo je kadrovala, kruto obračunavala s političnimi nasprotniki, poskušala je razgraditi temelje pravne države in vzpostaviti »drugo republiko«, torej Slovenijo po meri vladajoče SDS. A ji ni uspelo. Po robu se ji ni postavila opozicija, na trenutke je bila skorajda povsem nemočna, a ji je zato načrte prekrižala civilna družba. Več kot sto petkov zapored, kljub ustrahovanju, nešteto izdanim kaznim in čezmerni sili, ki jo je uporabljala policija, so ljudje prihajali na ulice in protestirali. In naposled Janševi vladi aprila lani na volitvah dali nezaupnico.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Pavla Ruparja so povili leta 1960, 14 ur za tem, ko se je rodil njegov brat dvojček Igor. Ta je postal bančnik, sam pa se je po elektrotehniški šoli zaposlil v kranjski Iskri in tam delal celih deset let. Približno toliko časa sta bila poročena s soprogo Marijo, preden se jima je leta 1989 porodila zamisel, da bi v Tržiču ustanovila lastno podjetje, trgovino Diskont center. Med Tržičani je tako postal znan kot lastnik ene prvih zasebnih trgovin, ki je, kot se je precej let kasneje pohvalil v intervjuju za Nedeljski dnevnik, »Pekovim delavcem ponudila za njihove skromne bone precej več hrane kot Mercator. S tem sem razjezil trgovski lobi in ogrozil njihov dogovor z direktorji tržiških propadajočih podjetij, ki so del plač izplačevali v Mercatorjevih bonih.« S to dobrotniško akcijo se je začela njegova politična kariera, ki jo je resnično zgrabil za roge, ko je leta 1994 postal predsednik tržiškega lokalnega odbora SDS (tedaj Socialdemokratske stranke Slovenije, katere vodja je leto pred tem postal Janez Janša), istega leta pa je v spremstvu prvaka stranke napovedal tudi kandidaturo za župana Tržiča.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU julija predlani so se v Parku Brdo, kjer se je Janševa vlada nadejala gostiti visoke državniške obiske, začele dogajati nenavadne reči. Le lučaj od osrednjega protokolarnega objekta so drug za drugim podstavke zapuščali kipi iz zbirke, posvečene tematiki NOB. Začelo se je s kipom Josipa Broza - Tita, vse dokler ni bilo iz parka odstranjenih vseh osem kipov. Kulturno ministrstvo zdaj ugotavlja, da je odstranitev – in naposled nova postavitev v Pivki, skupaj s še tremi kipi iz Poljč in Vile Bled – potekala mimo veljavnih zakonskih postopkov.
-
Maja 2021 je na ljubljanskih ulicah potekal najbolj množičen protest proti takratni, Janševi vladi. Po ocenah pobudnikov petkovih protestov, ki so bili tedaj prav vsak teden, se je na tako imenovani vseslovenski vstaji za predčasne volitve zbrala večdesettisočglava množica, ki je zasedla križišče Celovške, Bleiweisove in Gosposvetske ceste – Trg republike pred parlamentom je namreč ogradila policija – in obsodila pobesnelo kadrovanje, izkoriščanje epidemije za obračunavanje s protestniki in poskus strani takratne oblasti, da bi razgradila pravno državo. Zgolj dan kasneje se je na spletnem portalu e-Maribor.si, odgovorni urednik katerega je član lokalnega odbora SDS v Dupleku Mitja Grmovšek, znašel poziv nekdanjega poslanca taiste stranke Pavla Ruparja. Naj se, »če si upajo levičarji in privilegirani brezdelneži«, na ulice odpravijo tudi protestniki, »hvaležni za dobro vodenje države«, ki naj pokažejo, »da Janša ni sam, da vlada ni sama in da tista zblojena ’proletarska’ horda ne more več ustrahovati nikogar v tej državi«.
-
Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec
V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.
-
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.
-
V torek so se na promenadi pod Hotelom Histrion v Bernardinu zbrale sobarice, katerih delo je bilo z družbe Sava Turizem dan kasneje preneseno na zunanjega izvajalca, podjetje Aktiva čiščenje. S stavko in shodom, ki se mu je pridružilo približno sto ljudi, so želele opozoriti na neprimerne delovne razmere, ki jih praviloma prinaša tako imenovani outsourcing, in na neuslišane zahteve, s katerimi so se obrnile na zdaj že bivšega delodajalca. Kot so dejale, se počutijo izdane, ponižane in ničvredne, posebej kritične pa so bile do vlade, češ da jih je pustila na cedilu.
-
Janša svari vlado, da bi se ji utegnila zgoditi ulica
Stranka SDS je prejšnjo soboto praznovala 34-letnico, v Mariboru je njene volivce in člane nagovoril Janez Janša. Kot je dejal, jo čaka precej dela, saj naj bi bila Golobova vlada naredila že veliko škode.
-
Sociolog dr. Niko Toš je tisti edini profesor, ki je predaval že prvi generaciji študentov Fakultete za družbene vede v Ljubljani (tedaj Visoke šole za politične vede), in pionir na področju raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji. Pred desetimi leti se je upokojil, a kot raziskovalec je še vedno dejaven. Jutra, ki jih preživlja skupaj s soprogo, s katero se oba počasi približujeta devetdesetemu letu starosti, so danes nekoliko drugačna kot nekoč. Še vedno vstajata precej zgodaj, tega sta namreč vajena še od prej, nato pa se po zajtrku usedeta vsak v svoj fotelj in prebirata dnevni časopis. Že več let sta naročena na Dnevnik in Delo, redno prebirata tudi Mladino. Gre za tradicijo, za jutranji ritual, ki jima resnično veliko pomeni. »Pred mesecem ali dvema je bila ta dolgoletna tradicija jutranjega branja časopisov žal prekinjena,« pove dr. Toš. »Dobila sva obvestilo, da dostava v tem delu Kamnika žal ni več mogoča, zato časopis po novem dobivava prek Pošte Slovenije. Ta dostava pa je časovno težko določljiva, pade v popoldanski čas. Najina lepa navada, biti zjutraj informirana ob pisanju dnevnega tiska, je tako padla v vodo.« Še več, če želita prebirati kakšno od časopisnih prilog, recimo Sobotno prilogo ali Dnevnikov Objektiv, se morata po njo odpraviti k najbližjemu prodajalcu časopisov. Na domači naslov bi jo namreč dobila šele v ponedeljek. Skupaj s soprogo nista edina, ki se srečujeta s podobnimi težavami. Daleč od tega.
