Luka Volk
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Družba
Janez Janša se boji visoke udeležbe na volitvah
Lani nastala pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij, se je pred dvema tednoma odpravila na pot po Sloveniji. Potujoči festival demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit! se je doslej ustavil že v številnih mestih po državi, kjer ljudi nagovarja k udeležbi na državnozborskih volitvah 24. aprila. Kljub dobremu sprejemu pa akcija očitno ni najbolj po godu predsedniku vlade; ta se na vse pretege trudi spodkopavati prizadevanja civilne družbe. Janezu Janši je namreč jasno, da bi visoka volilna udeležba skoraj gotovo pomenila njegov poraz na volitvah.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Družba
Ni je oblasti, ki bi lahko utišala glas nezadovoljnega ljudstva
Nastanek vladne koalicije je že od samega začetka spremljalo protestno gibanje, zato se je pod pretvezo boja z epidemijo koronavirusne bolezni koalicija odločila proteste prepovedati. Začela je izrekati kazni protestnikom, odnašala jih je s trgov, čeprav so na njih samo brali ustavo, poskušala je preganjati »verbalni delikt«. Ukrepe za varovanje zdravja je nadomestila z represijo. To je v ljudeh zbudilo bes, žalost, sram in občutek nemoči. Hkrati pa tudi neverjetno iznajdljivost in ustvarjalnost.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Namesto da bi vlada s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost opolnomočila že delujoče akademske institucije, ki se ponašajo z mednarodnimi dosežki, mesec pred iztekom mandata hiti zagotavljati državno financiranje projektom, ki bodo omogočili dolgoročno preživetje njenim simpatizerjem. Potem ko je bil sprejet zakon, ki društvu državnega sekretarja Mitje Slavinca zagotavlja 100 tisoč evrov na leto, zaposlenim v društvu pa status javnih uslužbencev, je zdaj Borut Rončević postal v. d. direktorja novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. V prihodnjih dveh letih naj bi se vanj steklo 5,2 milijona evrov.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Družba
Napadi na RTV Slovenija se vrstijo drug za drugim
»Mislim, da bi bolj korektno novico dobili, če bi gledali Russia Today. Ne potrebujemo nekoga, ki ga mi plačujemo v Moskvi, da širi rusko propagando. To je sramota nacionalne televizije.« Tako je predsednik vlade Janez Janša v oddaji Ura moči na Planetu TV, ki jo vodi Bojan Požar, komentiral enega od prispevkov dopisnice iz Moskve Vlaste Jeseničnik. Intervju z Janšo je kmalu zatem na Twitterju pohvalil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, češ da je bila oddaja »lahko zgled slovenskemu novinarstvu, kako veredostojno izpeljati intervju s predsednikom«.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
V ponedeljek, na prvi pomladni dan, se je skupina prijateljev ministra Vaska Simonitija zbrala v Muzeju novejše zgodovine. Šlo je za posebno priložnost – minister je ta teden praznoval 71. rojstni dan. Na praznovanju častitljivega jubileja lani, ki je zaradi pandemičnih razmer potekal na spletu, so se mu poklonili, zdaj so vtise o njem zbrali v obsežnem zborniku, ki ga je izdal muzej. Prispevke zanj je pripravilo 33 avtorjev, obsega več kot 300 strani, v njem pa, tako kot na lanskem praznovanju, ne manjka presežnikov in hvalospevov.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Z Brda pri Kranju je lani skrivnostno izginila zbirka kipov s tematiko NOB. Oblast jih je premaknila v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer naj bi jih restavrirali in jim nato v tamkajšnjem parku namenili novo postavitev. Da so bili na posestvu Brdo očitno moteči prav nekateri kipi – in to iz prav enega zgodovinskega obdobja –, priča dejstvo, da je vlada kmalu po umiku prvega kipa dala le streljaj stran, na Račji otok, postaviti spomenik, posvečen Demosu. Zdaj je vlada pred Kongresnim centrom Brdo dala postaviti še doprsni kip Jožeta Pučnika.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič se je pred koncem mandata odločil obiskati Ameriko. Tam se je sestal s predstavniki korporacij Google, Apple, Tesla, Meta in Amazon, ob obisku Silicijeve doline pa tudi s tamkajšnjim danskim generalnim konzulom. Minister si prizadeva, da bi Slovenija v prihodnjih mesecih tam vzpostavila svoje predstavništvo.
-
24. 3. 2022 | Politika
»RTV deluje kot ženska v nasilnem odnosu, ki jo ves čas tepejo«
Včeraj zvečer je v Slovenskem mladinskem gledališču potekala Javna tribuna za javno RTV: Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci. Dogodek sta organizirala Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Kot so zapisali v napovedniku dogodka, so novinarji in drugi delavci RTV Slovenija v zadnjih mesecih že večkrat stopili pred kamere in opozorili na nevzdržne razmere v osrednji medijski hiši v državi. Njeno vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta, podaljškov aktualne politične oblasti, namreč »na hitro in mimo mnenj uredništev nezakonito kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu niso po godu. Toda medtem ko vodstvo s tem zanemarja svojo odgovornost do javnosti, jo z javnimi nastopi, kolektivnim delovanjem in bojem za medijsko svobodo ter poklicno avtonomijo ohranjajo novinarji in drugi delavci RTV Slovenija.«
-
19. 3. 2022 | Politika
Golob: »Počeli so vse tisto, česar si resna vlada nikjer drugje na svetu ni privoščila«
Koncertna dvorana ljubljanske Cvetličarne se je danes odela v modro, v njej je namreč potekala konvencija stranke Gibanje Svoboda. Javnosti je bil predstavljen več kot sto strani dolg program stranke, pa tudi kandidati, ki bodo stranko zastopali na prihajajočih državnozborskih volitvah. V pričakovanju verjetno največjega izzivalca Janeza Janše – vsaj tako narekujejo raziskave javnega mnenja –, se je konvencija stranke začela z rahlo zamudo. Predsedniku stranke Robertu Golobu naj bi jo namreč zagodel zastoj na cesti. Naposled je le prišel, ob vstopu v dvorano pa so ga pozdravile stoječe ovacije.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Oktobra leta 2008 so zaposleni v multimedijskem centru (MMC) RTV SLO vodstvu javne radiotelevizije poslali pismo, v katerem so opozorili na skrb zbujajoče razmere v uredništvu. Ključna težava je bila v tem, da MMC, ki med drugim skrbi tudi za spletno stran radiotelevizije, že dve leti ni imel odgovornega urednika s polnimi pooblastili. Vodstvo naj bi zanalašč zavlačevalo postopke, vršilci dolžnosti pa naj bi se medtem menjavali kot po tekočem traku. A povod za protest zaposlenih je bil četrti urednik po vrsti. Ta naj bi v uredništvu povsem onemogočal primerne razmere za delo. Obtožili so ga, da posega v avtorsko delo novinarjev brez njihovega vedenja, hkrati pa so mu očitali, da naj bi grozil zaposlenim in da naj ne bi razumel narave spletnega medija. Taisti človek je prejšnji teden spet postal v. d. odgovornega urednika za nove medije na MMC. Igor Pirkovič.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Državni funkcionarji si želijo, da bi jim bilo udobno tudi po izteku mandata
V državnem zboru je potekala druga obravnava predloga zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU). Gre za združenje, katerega predsednik je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec. Novi zakon združenju na leto zagotavlja 100 tisoč evrov proračunskih sredstev, zaposleni pa bodo imeli status javnih uslužbencev.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Politika
Iz informativnega programa TV Slovenija se za čas predvolilnih soočenj začasno poslavljajo oddaje Studio City, Tednik in Tarča. Gre še za eno v vrsti poskusov krnitve novinarske profesionalnosti na javni radioteleviziji – in to ravno v času, ko je ta najpomembnejša. Ker jim je letos tako povsem onemogočeno sodelovanje pri pripravi predvolilnih soočenj in povolilne analize, so ustvarjalci oddaj prepričani, da jih vodstvo RTV Slovenija, povsem podrejeno vladajočim strukturam v državi, želi na vsak način utišati. Zadnjo oddajo Studia City in Tednika pred več kot enomesečnim zatišjem si bodo gledalci lahko ogledali v ponedeljek, zadnja Tarča je bila predvajana v četrtek.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Svet
Francija bo po dogovoru, sprejetem konec februarja, postala prva evropska država, kjer bo moral Google medijem plačevati za spletne objave. Združenje, v katero je vključenih okoli 300 francoskih medijev, in ameriški tehnološki velikan sta dosegla dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu avtorskih pravic za prikazovanje novic na Googlovem spletnem brskalniku. Gre za zgodovinski korak, ki utira pot licenčnim pogodbam med Googlom in posameznimi mediji, hkrati pa morda za začetek konca Googlovega večletnega izmikanja francoski zakonodaji.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Problem Slovenije niso visoki davki, ampak nizke plače večine
Davki so steber vsake države, pomenijo temelj, na katerem se lahko gradita socialna država in družba. Ker pa je višina davkov hkrati povezana tudi z zasebnimi financami vsakega posameznika, ostajajo lahek plen za politike, ki prisegajo na rokohitrski populizem in neoliberalno mantro. Prav zato se je tudi sedanja vlada odločila, da bo del kart v predvolilnem boju stavila na novelo zakona o dohodnini, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
V soboto je v mariborskem Narodnem domu potekal redni kongres Levice. Na njem je stranka javnosti predstavila volilni program in kandidatno listo za prihajajoče volitve, na kateri najdemo vse sedanje poslance – razen Violete Tomić –, poleg številnih kandidatov pa tudi nabor sicer javnosti znanih osebnosti. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca stranka na volitvah pričakuje vsaj 30 odstotkov boljši volilni izid, kot ga je dosegla pred štirimi leti. »Te volitve bodo plebiscit, na katerem se bomo odločili, v kakšni državi želimo živeti. In na tem plebiscitu bo pomembno dvoje. Prvič, koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom. In drugič, zelo pomembno bo, koliko glasov bo znotraj bloka dobila Levica. Naš delež bo bistveno vplival na to, kakšne barve, vonja in okusa bo naslednja vlada,« je na kongresu dejal Mesec.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Nova Slovenija je na strankarskem kongresu predstavila program za naslednje mandatno obdobje. Verjetno najzanimivejša pobuda, ki vztraja pri že dobro preizkušeni formuli sedanje vlade – se pravi, da lahko z vavčerji uspešno odpravimo prav vse težave –, so letni vavčerji »za udeležbo na programih za zdrav in kakovosten partnerski odnos ter pripravo na zakon«. Ti bi bili namenjeni mladim, starim od 18 do 29 let. Predlog najdemo v programu stranke med »ključnimi projekti za pomladitev Slovenije«.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Politika
Drugega februarja 1945 je med vožnjo s poroke v zasedo partizanske Bračičeve brigade v soteski Tesno padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je naslednjega dne v celjski bolnišnici umrl za posledicami ran. Deset dni kasneje je sledil frankolovski zločin, ki velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Nacisti so se odločili Dorfmeistrovo smrt maščevati, zato so v celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih dali usmrtiti. Devetindevetdeset izmed njih so obesili na drevesa ob cesti na Stranicah pri Frankolovem, enega pa so ustrelili med begom za življenje. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki, najmlajši talec je imel komaj 16 let.
-
Poskus vlade, da bi si podredila javno agencijo za raziskovalno dejavnost, je bil neuspešen. Potem ko je konec januarja razrešila štiri od sedmih članov upravnega odbora, da bi zagotovila zadostno podporo kandidatu za v. d. direktorja po svoji meri, je upravno sodišče njen sklep razveljavilo in odredilo, da se opravi nov postopek. Pri razrešitvi članov upravnega odbora agencije ni bil izpolnjen nobeden od zakonsko določenih pogojev za razrešitev. Odločitev sodišča je pravnomočna.
-
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že lep čas prosijo vlado in šolsko ministrstvo, da bi prisluhnila njihovim težavam, vendar vedno znova naletijo na gluha ušesa. Vladi se je sicer v času, ko je zavračala pogovore z njimi, z drugimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju uspelo dogovoriti za znatno in trajno zvišanje plač – višje prejemke bodo imeli v policiji, vojski in zdravstvu. Zato je šolnikom zdaj prekipelo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) napovedujejo splošno stavko, tej odločitvi v prid se je izreklo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavka se bo začela v sredo, 9. marca, takrat bodo šole in vrtci zaprti, trajala bo, dokler vlada s šolniki ne sklene stavkovnega sporazuma.
-
Vlada je izbrani župniji podelila spominski znak za prispevek k boju proti covid-19
Vlada je po zadnji nedeljski maši, ki je bila tudi zadnja, pri kateri je bilo treba preverjati izpolnjevanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta Župnije sv. Peter pri Mariboru - Malečnik podelila spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid-19. Lepa gesta, a zakaj je župnija ta znak prejela?
-
V prejšnji številki Mladine smo razkrili, kje so kipi iz zbirke NOB, ki je bila prej postavljena v Parku Brdo, v času sedanje vlade pa je brez pojasnil izginila neznano kam. Kip Tita, sedem drugih skulptur in tri, ki so bile postavljene v Poljčah, so zdaj v Parku vojaške zgodovine Pivka. Tam domnevno čakajo na restavratorska dela, nato pa naj bi v tamkajšnjem parku dočakali postavitev v sklopu odprtih depojev Muzeja novejše zgodovine.
-
Vladi Janeza Janše je uspelo prevzeti tako rekoč vse pomembne položaje na javni radioteleviziji. Na položaj generalnega direktorja je bil že lani imenovan Andrej Grah Whatmough, konec januarja je bil za predsednika nadzornega sveta izbran Borut Rončević, prejšnji teden pa je položaj predsednika programskega sveta zasedel Peter Gregorčič. Podobno je vlada kremplje v RTV Slovenija zasadila tudi z imenovanji svojih kandidatov s štiriletnim mandatom v nadzorni in programski svet. Vpliv sedanje oblasti na RTV bo tako čutiti še dolgo po tem, ko ji bo ljudstvo aprila na volitvah morda izreklo nezaupnico.
-
Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja
Aprila 2021 se je na Mladino obrnil naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju. Med sprehodom je ugotovil, da je z enega od podstavkov ob živi meji na obrobju parka izginil kip – in to ne katerikoli kip, šlo je za kip Josipa Broza Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Nato sta izpuhteli še dve skulpturi iz zbirke NOB, Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina.
-
Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je konec lanskega aprila za sarajevski časopis Stav spregovorila o domnevnem non-paperju in o posledicah, ki bi jih utegnilo imeti določanje novih mej na Balkanu. Malo kasneje je bila tarča napada, ki ga je sprožil propagandni konglomerat blizu stranke SDS, hkrati pa se je kohezijski minister Zvonko Černač odločil, da bo proti njej naščuval sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zagovornik načela enakosti je konec prejšnjega tedna ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov.
-
Bo Slovenija postala privlačna destinacija za kriptotrgovanje?
Ministrstvo za finance je že oktobra v javno obravnavo poslalo prvi predlog zakona o davku na virtualne valute, pripravljen na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), vendar del javnosti z njim ni bil zadovoljen. Postopek sprejemanja se je ustavil, nato pa je zakon na začetku tega meseca ponovno zagledal luč sveta. Zdaj je v javni obravnavi, navdušenja nad njim pa ne more skriti minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.
-
Mariborska univerza je z letošnjim študijskim letom sprejela spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. Ta po novem določa, da je vsak poskus zviševanja ocene komisijski izpit in je zato plačljiv. Cenik se bo sprejemal vsako leto, letos bo študenta s statusom študenta zviševanje ocene stalo 67 evrov, tiste, ki statusa nimajo, pa 83,80 evra. Predstavniki študentov naj bi bili odločitev sprva podprli, vendar nameravajo zaradi stisk, na katere so opozorili mariborski študenti, temo ponovno obravnavati in predlagati spremembe. Univerza kljub temu stoji za odločitvijo.
-
Vprašalnik SDS, ki straši pred skupnostjo LGBT+
Stranka SDS je, podobno kot pred zadnjimi volitvami leta 2018 in nazadnje leta 2020, po številnih gospodinjstvih ponovno razposlala nadvse prijazno pismo. Z vprašalnikom, tako imenovanim posvetom z volivci, ki so ga prejeli državljani, v stranki kakopak nimajo resnih namenov merjenja javnega mnenja. Gre zgolj za promocijo domnevno največjih dosežkov vlade v zadnjih dveh letih, hkrati pa v stranki niso zamudili niti priložnosti za obračun s skupnostjo LGBT+.
-
Državni zbor je prejšnji teden potrdil ratifikacijo sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (Occar). Čeprav se sliši kot sila pomembna mednarodna pogodba, gre vsebinsko za predpogodbo s prodajalcem orožja Occar (naj vas njegovo dolgo in zveneče ime ne zavede) o nakupu 45 oklepnikov tipa Boxer. Kolikšna bo dejanska cena oklepnikov, uradno še ni znano – na obrambnem ministrstvu glede tega ostajajo skrivnostni, saj da se o ceni še vedno pogajajo –, vendar je že jasno, da bi bili lahko kmalu priča največjemu orožarskemu poslu v zgodovini države.
-
Vlada je konec lanskega leta objavila razpis, vreden 1,76 milijona evrov, za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za ponoven poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, za kar se je vlada v takšnem obsegu v preteklosti odločila zgolj enkrat, to je storila prva Janševa vlada. Drugič, leta 2013, je podoben poskus spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Očitke ministrstvu za izobraževanje, da je bil razpis tudi tokrat prirejen predvsem za potrebe vladajoče koalicije, so novembra na ministrstvu zavrnili, vendar seznam izbranih programov potrjuje ravno to.
-
Diskriminacija na primorski univerzi
Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi.
