Luka Volk
-
Strah in trepet / Česa se boji Alenka Puhar?
Alenka Puhar, prevajalka, publicistka in dolgoletna novinarka Dela, je zanimiva dama – in da je dama, je bilo večkrat poudarjeno tudi med oddajo Intervju na TV SLO 1, kamor je prišla v goste k Jožetu Možini. Rodila se je v partizanski družini. V tistih svinčenih letih ji je nekako uspelo prevesti roman 1984 Georgea Orwella; to je bil sploh eden izmed prvih uradno izdanih prevodov tega dela v socializmu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica uredništva Nove revije in članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Janezu Janši je ostala zavezana tudi kasneje – protestirala je, ko so ga izključili iz Slovenskega centra PEN, in protestirala je pred vrhovnim sodiščem leta 2014, ko so protestniki zahtevali njegovo izpustitev iz zapora.
-
Morajo domnevne žrtve spolnega nasilja res deliti krivdo z domnevnim storilcem?
Nekdanji koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred upokojitvijo v koprsko škofijo sprejel nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, obtoženega spolne in psihične zlorabe najmanj 20 redovnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma iz ljubljanske skupnosti Loyola. V intervjuju za Večerovo prilogo V nedeljo je upokojeni škof ugotavljal, da je to res naletelo na precejšnje neodobravanje javnosti, a da so za to poskrbeli predvsem mediji. Nato pa zadevo Rupnik pospremil še z besedami: »Mojzes piše tako: če se nekaj zgodi v mestu, potem pripeljite storilca pred mestna vrata in ju posujte s kamenjem – njega, ker jo je napadel, in njo, ker ni vpila.« Po njegovem gre za »vprašanje delitve krivde«. Pa to res drži?
-
Janša se je končno razkril kot pravi organizator Ruparjevih shodov
Po navodilih Pavla Ruparja smo v alufolijo zavili dve šniti belega kruha s klobaso, v žep pa pospravili majhno šilce, če bo treba spiti kaj za pogum – in se odpravili na sredin protestni shod v Ljubljani. Rupar je tokrat pripravil že 17. »vseslovenski protest upokojencev«, kot jim pravi, čisto prvič pa se je med govorci na shodu pojavil tudi prvak opozicije Janez Janša. Ko smo korakali mimo vlade in potem postopali pred parlamentom, nas je sicer sredi ene bolj hladnih front v vsej zimi grela misel, ki jo vsako leto, če seveda ni na oblasti, približno ob takšnem času rad ponavlja Janša – da vendarle prihaja pomlad.
-
V SDS preprosto streljajo na slepo – ne glede na to, kaj je res in kaj ni
Poslanci opozicije so v državnem zboru prejšnji teden uprizorili čisto pravo politično burlesko. V največji opozicijski stranki so predlagali spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi omogočila prodajo alkoholnih pijač na dogodkih v šolskih prostorih, ko tam ne poteka pouk ali obšolske dejavnosti. Povod za takšen predlog naj bi bilo dejstvo, da se majhne občine pogosto srečujejo s težavo organiziranja dogodkov drugod – točenje alkoholnih pijač pa je kakopak ključni del vsakršne prireditve ali gasilske veselice.
-
Časopis Delo je v ponedeljek, 10. februarja, objavil javnomnenjsko raziskavo, ki jo je zanj pripravila agencija Mediana. Na vprašanje, komu bi najverjetneje namenili glas, ki so ga med 3. in 6. februarjem anketarji postavili 728 prebivalcem, jih je 23,7 odstotka odgovorilo, da SDS, Svobodo pa bi izbralo 12,7 odstotka vprašanih. Razkorak med največjima strankama opozicije in koalicije se je skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim mesecem, tako velike razlike med njima pa Medianine ankete v tem mandatu še niso izmerile. Ob tem velja sicer dodati, da v anketo ni bila vključena stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki krade glasove prav iz bazena SDS.
-
Janša je Selakoviča izkoristil za lastno propagando
Ko je Elon Musk na svojem omrežju X gostil pogovor s kanclersko kandidatko skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel, so bili ljudje šokirani. Pa saj je povsem normalna! In govori čisto normalne stvari! Musk je bil hvaležen poslušalec in izpraševalec – vneto je poslušal in postavljal prijazna vprašanja. Pomagal je normalizirati stranko AfD. Stranko, katere bivši predstavnik za medije Christian Lüth je nekoč rekel, da jim migracije višajo rejtinge, če bo kdaj treba, bodo pa migrante tako ali tako postrelili ali zaplinili. In stranko, ki je v mestu Karlsruhe prejšnji mesec razposlala volilne letake v obliki letalskih vozovnic za deportacijo priseljencev, grozljivo podobne enosmernim vozovnicam za vlak v Jeruzalem, ki so jih nekoč nacisti delili v Nemčiji živečim Judom.
-
Če bi po zadnjih predsedniških in evropskih volitvah v roke vzeli zemljevid Slovenije, razdeljene po volilnih okrajih, bi videli nekaj nenavadnega. Na evropskih volitvah in v prvem krogu predsedniških volitev je bil zemljevid razdeljen med najmočnejša igralca – na evropskih volitvah sta bili to stranki Svoboda in SDS, na predsedniških pa Nataša Pirc Musar in Anže Logar –, le na jugovzhodu države, v Kočevju, bi videli odstopanje. Tam je slavil dr. Vladimir Prebilič. Kdo bi razumel, da so se v Kočevju na vse pretege poskušali znebiti svojega župana, a Kočevci imajo o Prebiliču v resnici povedati večinoma dobre reči.
-
Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.
-
Pestro dogajanje na desnici: prestopi, razhodi in veliko sodelovanja
Oktobra lani sta SDS za Anžetom Logarjem, ki je napovedal ustanovitev nove stranke, zapustila tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh. Trojček je imel tako zadosti glav, da bi v državnem zboru lahko ustanovil poslansko skupino. A je že naslednji mesec sledil zaplet. Kaloh in Logar naj bi se bila tik pred ustanovnim kongresom Demokratov sporekla in njune poti so se razšle. Demokrati so ostali brez poslanske skupine v državnem zboru, Kaloh pa brez matične stranke. Oboji naj bi za svoje težave zdaj našli rešitev.
-
Vplivneži na obisku pri Golobu
V kabinetu predsednika vlade so malo za tem, ko so se začele polemike o predlogu novega medijskega zakona in o tem, kaj bi lahko pomenil za spletne vplivneže, gostili četico teh – Katarino Benček (sicer zasebno prijateljico Tine Gaber), Anjo Oman, Ajdo Sitar Žumer in Blaža Vižintina. Sprejel jih je sam državni vrh; poleg predsednika vlade so bili prisotni še vodja kabineta Luka Špoljar, kulturna ministrica Asta Vrečko, državni sekretar na kulturnem ministrstvu Marko Rusjan ter Sara Žibrat, poslanka Svobode.
-
Elon Musk je sodobna poosebitev mita o geniju. V očeh javnosti velja za skorajda nadčloveškega misleca z neverjetno sposobnostjo ustvarjanja velikih idej, zato naj bi bil tudi tako uspešen in bogat, posledično pa mu je kdaj dovoljeno biti malce ekscentričen, Američani bi celo rekli unhinged. Neuravnovešen, tako rekoč snet s tečajev, malce nor. Takšna je pač narava genija! Ko je bil leta 2021 gost priljubljene ameriške oddaje Saturday Night Live, je odkrito povedal: »Na novo sem ustvaril električna vozila in ljudi pošiljam na Mars. Ste res mislili, da bom normalen?« In ko je priletel na oder dvorane Capitol One v Washigtonu, na dan Trumpove inavguracije, je to spet dokazal. Skakal je po odru, mahal z rokami in pred mikrofonom spustil zvok, ki bi ga lahko opisali samo kot bojni krik. »Takšen je občutek zmage,« je dejal v mikrofon. Nato pa desno roko naslonil na srce, postal za trenutek – in jo izstrelil v zrak v gesto, ki je bila podobna nacističnemu pozdravu. »Pošiljam vam svoje srce!« Družbena omrežja, tudi platformo X, ki je v lasti Muska, in medije so preplavile teorije, kaj se je v resnici zgodilo.
-
Kdo bi sodeloval s kom in kakšni so obeti za široko desno koalicijo?
Sodelovanje! Tega imajo na desnici polna usta. Anže Logar, predsednik Demokratov, je na družbenih omrežjih predlagal, da bi se parlamentarne stranke, »ki si iskreno želimo uspešne Slovenije«, začele sestajati na delovnih sestankih. »Koalicijskih verjetno ne bo poleg, a to ne bo razlog za opustitev iniciative.« Na desnici hkrati poteka hiperprodukcija novih strank in pobud, ki so željne povezovanja pred volitvami.
-
»Naš način življenja se vrača kot bumerang«
Rekordno vroča poletja iz leta v leto, nedavni požari v Kaliforniji in predlanske katastrofalne poplave v Sloveniji – človekov vpliv na okolje je neverjeten in zavedanje, da s tako rekoč vsakim korakom odžiramo košček planeta, nas lahko spravlja v obup. Prav te občutke, grozo, strah in celo bes, v knjigi Land Sickness (Kopenska bolezen) popisuje danski sociolog Nikolaj Schultz, raziskovalec in predavatelj na Aarhuški fakulteti za arhitekturo ter nekdanji tesni sodelavec cenjenega francoskega misleca Bruna Latourja. Za to knjigo je Slavoj Žižek zapisal, da je ena redkih, ki nas lahko mobilizirajo za nujno ekološko delovanje.
-
Prikrita politična akcija podpornika desnice
Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.
-
Zakaj se v katoliški cerkvi bojijo zakona, ki varuje vernike?
Prejšnji teden so škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž sprejeli skupno izjavo, s katero se odzivajo na zakonodajne predloge in napovedi davčnih sprememb, ki, kot so zapisali, »razburjajo javnost, predvsem pa vernike in vernice«. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se obregnili ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je koalicija v državni zbor sicer vložila v ponedeljek, nepremičninski davek in medijski zakon, ki so ga na začetku leta predstavili na kulturnem ministrstvu.
-
»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«
Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.
-
Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.
-
Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.
-
SDS širi nezaupanje v vse, politiko, pravosodje in izobraževanje, da bi spet prevzela oblast
Devetega februarja 1950, bilo je na vrhuncu protikomunistične histerije, ki jo je povzročila hladna vojna, je republikanski senator iz Wisconsina Joseph McCarthy javno oznanil, da ima seznam 205 oseb, članov komunistične partije, ki naj bi bili delovali v ameriški vladi. Sledilo je obdobje »makartizma«, protikomunističnega lova na čarovnice, neskončnih preiskav in zaslišanj ter paranoje, ki se je iz politike prelivala tudi drugam. V domnevni komunistični komplot, napad na ameriške vrednote, naj bi bili vključeni še posamezniki iz zabavne industrije, Hollywood torej, in seveda akademiki, profesorji in raziskovalci na univerzah, ki so v mlade glave vcepljali levičarske zablode.
-
Medijski in tehnološki mogotci kažejo zmeraj večjo naklonjenost Donaldu Trumpu
Ann Telnaes, z ugledno Pulitzerjevo nagrado nagrajena karikaturistka, ki je vse od leta 2008 delala za ameriški časopis Washigton Post, je dala odpoved. Pri časopisu, ki je v lasti lastnika Amazona, magnata Jeffa Bezosa, so ji zavrnili objavo karikature, na kateri je upodobila Bezosa skupaj z drugimi medijskimi in tehnološkimi mogotci – Markom Zuckerbergom (Meta), Samom Altmanom (OpenAI) in Patrickom Soon-Shiongom (Los Angeles Times) – ter Miki Miško, maskoto koncerna Disney, kako klečijo pred novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
-
Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili.
-
Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«.
-
Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?
Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.
-
Bo volja ljudstva, izražena na posvetovalnih referendumih, vendarle uslišana?
Pol leta po tem, ko so volivci potrdili sveženj posvetovalnih referendumov, prihajajo napovedi prvih predlogov zakonov. Čeprav so volivci junija še najbolj množično podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor (70,89 odstotka), uzakonitve tega v tem mandatu verjetno ni pričakovati. Bolj optimistične so napovedi glede uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ureditve medicinske in omejene osebne rabe konoplje.
-
Gradnja novega potniškega centra v Ljubljani predvideva tudi rekonstrukcijo okoliških cest. Ena izmed teh je Šmartinska cesta, ki vodi skozi Savsko naselje. Po novem naj bi tamkajšnja križišča zamenjalo veliko krožišče, a da bi bilo to izvedljivo, bi bilo po načrtih treba odstraniti priljubljeno okrepčevalnico Burek Savska in Petrolovo bencinsko črpalko na Šmartinski cesti. Na to so se nekateri stanovalci Savskega naselja, ki opozarjajo tudi na povečanje prometa na območju, odzvali s spletno peticijo »Ohranimo pumpo in burek v Savskem naselju«.
-
Kako Levico ohraniti v parlamentu?
Stranka Levica po desetih letih ni več mlada stranka. Zato tudi nima več izgovorov – ne more trditi, da je politični establišment premočan, saj je sama del njega, prav tako ne, da je neizkušena. Tega se zavedata tudi Asta Vrečko in Luka Mesec, vodja in dolgoletni vodja te stranke, kulturna ministrica in minister za delo v vladi Roberta Goloba. Z njima smo se pred prazniki pogovarjali o tem, kakšna je bilanca vlade po dveh letih in pol in kakšni so njeni načrti do izteka mandata, pa tudi o tem, v kakšni formi je pravzaprav stranka, ki ji javnomnenjske ankete kažejo, da, če bi bile parlamentarne volitve danes, visi nekje na robu parlamentarnega praga.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
2024 / Leto izgubljenega miru in zmag populistov
milijarda evrov je bila zaveza vlade v zvezi s sredstvi, ki jih bo v prihodnjih desetih letih (vsako leto po 100 milijonov) namenila za gradnjo novih neprofitnih stanovanj. V tem času naj bi jih zgradili 20 tisoč.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Dva milijona evrov za spomenik slovenski osamosvojitvi
Vlada je v prvi polovici meseca potrdila natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi na ljubljanskem Trgu republike, ki jo je pripravil Zavod za prostorsko inovativnost Afront. Vrednost projekta ureditve območja s spomenikom znaša dva milijona evrov. Ministrstvo za obrambo, ki bdi nad projektom, bo zdaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisalo in izpeljalo mednarodni natečaj, da pridobi najprimernejšo rešitev za postavitev spomenika.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Napad na fotoreporterja Mladine
Minuli petek se je na shodu, ki je v prestolnici potekal pod taktirko Pavla Ruparja in njegove stranke Glas upokojencev, zgodil incident – eden od udeležencev je napadel Mladininega fotoreporterja Gašperja Lešnika. »Fotografiral sem skupino protestnikov in eden od njih me je zgrabil za trak fotoaparata in zahteval, da posnetke izbrišem, češ da ga ne smem fotografirati,« je incident opisal Lešnik. »Imel sem srečo, da je policija hitro posredovala.«
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Socialdemokrati so imeli po aferi s sodno stavbo na Litijski cesti priložnost znova premisliti smer, v katero je stranko popeljal že njen bivši predsednik Borut Pahor, bolj ali manj slepo pa so jo v isto smeri vodili tudi vsi njegovi nasledniki. Smer pragmatizma, levičarstva, ki se malce ozira čez desno ramo. Zdaj naj bi bilo vse drugače! Afera je stranko pretresla do obisti, treba se je bilo pogledati v ogledalo in premisliti, kako naprej. Tako so vsaj govorili. In del članstva je mislil smrtno resno.
