Luka Volk
-
Nekoč priljubljen avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj je zadnjih nekaj let širši javnosti znan predvsem po žaljivih in sovražno naravnanih tvitih. V njih je med drugim pozival k postrelitvi beguncev in »naslednikov komunističnih morilcev«, pogosto pa je obračunaval tudi z vsemi drugače mislečimi. Okrajno sodišče v Kopru mu je zdaj zaradi teh zapisov izreklo sodbo, s katero ga je obsodilo na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
-
Zgodba Mohameda al Buraia je zgodba o človeku, ki je izgubil tako rekoč vse, a mu je kljub temu uspelo ohraniti empatijo do vseh pomoči potrebnih in potisnjenih na rob. Sam pravi, da si želi vračati družbi, ki mu je omogočila varno in mirno življenje, zato deluje kot prostovoljec Rdečega križa pri Kraljih ulice. Tam, kdaj pa tudi na terenu, s prijateljem Tinetom vsak ponedeljek in četrtek brezdomcem zagotavljata osnovno zdravstveno oskrbo, najpogosteje čiščenje in povijanje ran, spet drugič pa se z njimi tudi samo preprosto – pogovarjata.
-
25. 2. 2021 | Politika
Junak ameriške desnice, ki ga je Janša ob smrti oklical za velikega borca za resnico in svobodo
V 71. letu starosti je za posledicami pljučnega raka umrl Rush Limbaugh – razvpiti radijski voditelj, ki je v zadnjih treh desetletjih odigral ključno vlogo pri polariziranju ameriške družbe in posredno pomagal ustoličiti Trumpa. Tega se je nekdanji ameriški predsednik dobro zavedal, zato mu je pred iztekom mandata podelil predsedniško medaljo svobode; ta velja za najvišje civilno odlikovanje, namenjeno osebnostim, ki so bistveno prispevale k nacionalni varnosti, svetovnemu miru ali kulturi. Zato bi bilo torej smiselno pogledati, kdo je pravzaprav bil Rush Limbaugh – človek, ki ga je ob smrti Janez Janša oklical za »velikega borca za resnico in svobodo« – in kaj lahko štejemo med njegove dosežke, zaradi katerih je postal ikona ameriškega, če ne kar svetovnega konservatizma.
-
22. 2. 2021 | Politika
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je Andreju Klasincu na petkovi seji, 12. februarja, podaril tretji zaporedni mandat na položaju direktorja organizacije. Na tajnem glasovanju je zanj glasovalo 32 študentskih poslancev, proti jih je bilo sedem, trije pa so se vzdržali. Klasinčev mandat se bo uradno začel 1. marca, trajal pa bo do leta 2025. V tem času bo direktor prejemal dobrih 4000 evrov bruto plače.
-
V nedeljo, 14. februarja, sta pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici v oddaji Politično s Tanjo Gobec mnenji soočila vodja poslancev Nove Slovenije Jožef Horvat in podpredsednik Socialnih demokratov Matjaž Nemec. Med drugim sta govorila o spremembah poslovnika in o vzpostavitvi tajnega glasovanja na daljavo, ki bi poslancem, če bi bili okuženi s koronavirusom, v samoizolaciji ali odsotni, omogočilo oddajo glasu. V sedanjih razmerah je iskanje takih rešitev nujno. Komisija za poslovnik je kljub temu predloge pred glasovanjem o konstruktivni nezaupnici zavrgla.
-
Zaradi izražanja političnega mnenja 1600 evrov kazni
Pravna mreža za varstvo demokracije – naveza štirih nevladnih organizacij in nekaj posameznikov, katere namen je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih – opozarja na nadaljevanje neutemeljenega policijskega popisovanja in izdajanja plačilnih nalogov na podlagi zlorabe zakona o nalezljivih boleznih. Tako je bil ruski par, ki se je odločil pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani izraziti podporo aretiranemu politiku Alekseju Navalnemu, kaznovan z globo 1600 evrov.
-
Generalni sekretar SDS Borut Dolanc rad hodi v hribe
Ljudje so se naveličali ostajati doma, o čemer pričajo polna parkirišča pod domačimi gorovji. Slovenci ljubimo hribe, kar je nadvse zanimiv fenomen. V hribe hodimo že od otroštva, najboljši med nami pa znamo skoraj z vsakega vrha pokazati s prstom na sosednje in jih poimenovati. Tako gre tudi razumeti, da marsikomu ni ravno najlažje, če trenutno ne more obiskati svojega najljubšega vrha zaradi vladnih odlokov. A kaj ko se teh očitno ne more držati niti generalni sekretar glavne koalicijske stranke.
-
Prehod regije, nastanitev z zajtrkom in večerjo ter obisk športnega dogodka, ki velja za enega večjih letos – svetovnega biatlonskega prvenstva na Pokljuki? Paket brezalkoholnega piva in vožnja z električnim vozilom znamke BMW? Zveni naravnost neprecenljivo, mar ne?
-
Ameriški kongresnik slovenskega rodu je eden od najspornejših republikancev
Po vdoru v Kapitol 6. januarja se veliko demokratov v ameriškem kongresu sprašuje, ali še lahko zaupajo republikanskim kolegom. Duhove burijo tudi novi republikanski kongresniki. Tako se je v središču pozornosti znašla nova republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene – zagovornica teorij zarote, med njimi tudi QAnona, ki je v preteklosti že pozivala k poboju demokratskih kolegov. Med republikance, ki so s svojimi dejanji prispevali k napadu na Kapitol, pa med drugimi sodi kongresnik iz Arizone Paul Gosar; mož je slovenskega rodu, njegovi stari starši po očetovi strani so Slovenci.
-
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela po seji, na katero je bil vabljen zaradi pogodbenega dela, ki ga opravlja za Mednarodno nogometno zvezo (Fifa), pozval k odstopu. Vesel je po svojem govoru sejo zapustil, saj ni prejel gradiva, ki se je na njej obravnavalo, sklep pa je bil sprejet v odsotnosti opozicijskih poslancev, ker so ti sejo obstruirali na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajnopravne službe, da je nezakonita.
-
Prejšnji teden je prek videokonference potekal 20. kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka stranke SDS. Prisotne je z obiskom počastil Janez Janša. Na kongresu so sprejeli resolucijo, spisano pod geslom »Odločno naprej!«, s katero izražajo podporo sedanji vladi, poleg tega so izvolili novega predsednika – po šestletnem mandatu Žana Mahniča je položaj zdaj zasedel Dominik Štrakl.
-
Sodišča so jasna: verižno vračanje beguncev je nezakonito
Rimsko sodišče je v sodbi, izrečeni na podlagi pritožbe 27-letnega Pakistanca, ki ga je policija prisilno vrnila čez slovensko mejo, ugotovilo, da je tako vračanje nezakonito. Sodišče je presodilo, da sodelovanje v verižnem vračanju, saj Slovenija nato migrante izroča naprej hrvaškim oblastem, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino (BiH), pomeni kršitev italijanske zakonodaje, italijanske ustave in tudi vrednot, zapisanih v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu z 10. členom italijanske ustave, ki pravi, da mora biti tujcu, ki so mu v domačem okolju kršene človekove pravice in svoboščine, omogočena pravica do zaprositve za azil, je sodišče odločilo, da se tujcu ponovno omogoči vstop v državo.
-
Zavod Iskreni, ideološko in kadrovsko povezan s stranko NSi, je na javnem razpisu za dodelitev sredstev za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije, prejel najvišji mogoči znesek – 130 tisoč evrov. Poleg tega, da zavod drugače od številnih tekmecev nima dolge zgodovine zagotavljanja pomoči ranljivim skupinam, v oči bode tudi, da je Janez Cigler Kralj, ki vodi ministrstvo, odgovorno za dodelitev sredstev, še do nedavnega veljal za enega izmed ustanoviteljev zavoda.
-
Novi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 povzroča velike težave visokemu šolstvu, ki v prihodnjih dveh letih ne bo smelo na novo zaposliti nikogar niti, če se bo obseg dela posamezne ustanove povečal zaradi pridobitve raziskovalnega projekta. Na to je v ponedeljek zjutraj na Twitterju opozoril Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete, ki je prepričan, da je za rešitev iz krize bistveno vlaganje v raziskave, razvoj in zaposlovanje, ne pa dodatno zategovanje pasu.
-
16. 1. 2021 | Politika
Študenti so se med epidemijo znašli v nezavidljivem položaju; tega verjetno ni treba več poudarjati. Pa vendar – študentski domovi ostajajo zaprti, predavalnice ob začetku izpitnega obdobja prav tako; študenti se kvečjemu lahko veselijo »vladne miloščine«, kot so jo poimenovali, v višini 150 evrov. Za solidarnostni dodatek, izplačan več kot devet mesecev po izplačilu prvega, bo marsikdo hvaležen, dejanskih stisk študentov pa ne bo uspel rešiti. Tako so se najbolj socialno ogroženi študenti znova prisiljeni znajti sami in so odvisni predvsem od solidarnosti drugih.
-
Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov
Na javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, ki je potekal prek ministrstva za delo in je razporejal sredstva Evropskega socialnega sklada, je bilo prijavljenih 135 različnih projektov. Od teh jih je 17 prejelo sredstva, med njimi pa je kar 6 prejemnikov s konservativnimi, krščanskimi ozadji. Zagotovo najbolj bode v oči Zavod Iskreni, ki je prek razpisa prejel najvišjo možno višino sredstev, torej 130.000 evrov.
-
Slovenija nezakonito izgnala begunca
Slovenija je državljanu Kameruna, ki je pri nas želel zaprositi za mednarodno zaščito, kršila pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka.
-
Poslanka SDS Mojca Škrinjar in njene žalitve
Ko so v soboto zvečer, dan po božiču, frizerji izvedeli, da bodo s ponedeljkom lahko ponovno odprli salone, so bili nekateri jezni. Nazadnje sprejeti odlok je predvideval, da bodo izgoreli frizerji, ki so imeli za sabo resnično peklenski teden, v prazničnem času ostali doma. Olje na ogenj je nato prilil še tvit Mojce Škrinjar, poslanke SDS, kjer je zapisala: »Ubogi frizerji. Čez noč pride ukaz, da morajo v ponedeljek delati, oni pa vsi na Tenerifih.«
-
O nasilju nad begunci, ki ga policija izvaja na balkanski poti, danes ni več nobenega dvoma. Podatki o vse večjem nasilju pa prihajajo tudi iz Slovenije. Kot trdi eden izmed azilantov, naj bi 2. januarja v postojnskem centru za tujce eden izmed policistov vstopil v njegovo samico in ga odpeljal v straniščne prostore, kjer ni kamer. Tam ga je pričakala skupina osmih policistov in ga brutalno pretepla. »Eden izmed njih me je zagrabil za vrat in potem so me kakih 15 minut tepli. Ko so končali, so mi zvezali noge in roke ter me peljali nazaj. Dobil sem udarce po celem telesu, krvavel sem iz ust in komaj videl z levim očesom,« napad opisuje domnevno pretepeni azilant, ki naj bi zaposlene v centru prosil, da ga fotografirajo, a tega niso hoteli storiti. Zahteval je tudi pregled pri zdravniku, a so mu rekli, da je dela prost dan in da zdravnik ni na voljo.
-
Novoizvoljeni Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na zasedanju na predzadnji dan leta 2020 odločal o proračunu za leto 2021, v katerem postavke za sofinanciranje Radia Študent ni več. Sofinanciranje je za enega najboljših slovenskih radiev ključno, saj pomeni več kot 20 odstotkov njegovega letnega proračuna.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Družba
Prejšnji torek se je sredi praznično okrašene Ljubljane dvignila 12 metrov visoka odrska konstrukcija v obliki smreke, ki jo je po zamisli oblikovalca luči Črta Birse in ob pomoči Mestne občine Ljubljana postavilo društvo MiDelamoDogodke. Nenavaden objekt, osvetljen z rdečimi žarometi, bo na Kongresnem trgu stal do konca leta in opozarjal na stiske, v katere je trenutna zdravstvena kriza pahnila prireditveno dejavnost, hkrati pa simboliziral luč upanja za prihodnje leto.
-
23. 12. 2020 | Družba
Upravno sodišče ugodilo tožbi Zdenke Badovinac
Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, se je odločila tožiti ministrstvo za kulturo zaradi prirejanja javnih razpisov ter kršenja človekovih pravic in svoboščin. V ponedeljek, 21. decembra, je Upravno sodišče Republike Slovenije ugodilo v njen prid in odločilo, da se odločba o imenovanju Roberta Simoniška na mesto v. d. direktorja Moderne galerije razveljavi, saj je bila ta preveč pomankljiva, ministrstvo pa ji je dolžno povrniti stroške sodnega postopka v višini 285 evrov.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Vlada je socialne in duševne stiske študentov večinoma spregledala, kar lahko sklepamo tudi po tem, da je za njihovo blaženje namenila samo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki je bil izplačan aprila. Ob tem so številni študenti opozarjali, da ta nikakor ne more učinkovito rešiti njihovih stisk. Vlada zdaj, po več kot pol leta, namerava študentom ponovno pomagati – predlog sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) namreč za študente predvideva izplačilo dodatka v enaki višini kot prej.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
Tehnologija le krinka izkoriščanja
Vlada je 9. decembra sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ureja zakonsko podlago za delovanje podjetij, kot je Uber. Vozniki bi po novem predlogu za opravljanje storitve potrebovali licenco, med novostmi novele zakona pa je odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste. »S spremembami zakona o prevozih v cestnem prometu delamo pomemben korak k modernejši, digitalni in uporabnikom prijaznejši urbani mobilnosti,« je na Twitterju zapisal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo.
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Družba
Mladi plavalci ostali na suhem
Za doseganje vrhunskih športnih rezultatov je potrebnega veliko truda, prav tako odrekanj. Tega se zavedajo tudi najmlajši športniki, ki so šele na začetku profesionalne poti. Po spomladanski zaustavitvi javnega življenja, kar je prizadelo tudi različne športne panoge, se je vseeno uspel najti manevrski prostor za izvajanje večine športnih aktivnosti – ne nazadnje se nam do marca obetajo kar trije večji športni dogodki –, vendar rešitev za mlade plavalce še kar ni. Ti ostajajo na suhem.
-
9. 12. 2020 | Politika
V tedniku Demokracija je bil prejšnji teden objavljen članek, ki je v javnosti sprožil val kritik in ogorčenja, saj spominja na propagando, ki so jo uporabljali diskriminatorni režimi. V zapisu Presežki 5, ki ga je podpisal Aleksander Škorc, namreč avtor belo raso označi za večvredno in poziva k etničnemu čiščenju. Urednik revije Jože Biščak se brani, da je šlo za satiro. Težko je verjeti tej utemeljitvi, saj so se članki s podobno vsebino, četudi je bila kdaj manj nazorna, že pojavljali v Demokraciji.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Družba
»Predavanja smo začeli na hibridni način, se pravi, da smo del vaj imeli v živo, nato pa se je vse premaknilo na splet. Na začetku sem se res še trudila, ampak mi hitro pade motivacija, težko se zberem,« začetek leta in prvo izkušnjo s študijem opisuje Žana Radivo, študentka prvega letnika medicine. »S sošolci se ne vidim, s prijatelji tudi bolj redko in težko zdržim sama. Trenutno sem tudi v stanovanju ostala sama, saj so cimre odšle domov.« Ker jo stres zaradi študija in samota, ki jo občuti v času epidemije, spravljata v hudo stisko, se je odločila poiskati pomoč. »Pisala sem osebni zdravnici in izdala mi je napotnico za kliničnega psihologa. Ko sem se pozanimala v študentskem zdravstvenem domu, sem ugotovila, da je čakalna doba tudi do enega leta. Podobno je povsod, kamor sem klicala. Ostane mi samo še možnost samoplačniškega pregleda, a zanjo nimam dovolj denarja.«
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Družba
»Pravimo, da živimo v nenavadnih časih, ki pa znajo pokazati tudi svoj tankočutni obraz.« S temi besedami so se profesorji Gimnazije Kranj zahvalili svojim dijakom, ki so jih v prvi polovici novembra presenetili z ljubeznivimi in spodbudnimi sporočili. Konec meseca so dijaki iste šole želeli pripraviti, seveda prek spleta, Teden političnega učenja. V vabilu k sodelovanju so zapisali, da je namen tega »mlade seznaniti z osnovami in teoretičnimi temelji politike z različnih zornih kotov ter hkrati s trenutno situacijo v Sloveniji in po svetu in jih spodbuditi k sooblikovanju jutrišnjega sveta.«
-
21. 11. 2020 | Politika
VIDEO: Hojs: »Mislil sem, da so Slovenci dovolj dobro izobraženi«
Pred nekaj dnevi se je na spletnem portalu YouTube zgodil »Veliki Live Stream«. Tako je pogovor z notranjim ministrom Alešem Hojsom poimenoval avtor posnetka Aleš Ernecl, sicer kolumnist Nova24TV, med drugim znan po zapisu na Twitterju, da ne najde dokazov o holokavstu. Ernecl je pogovor začel z besedami, da se mu tokrat pridružuje »malo večji frajer« (Hojs je bil med drugim tudi direktor Nova24TV). Slednji pa se je nato razgovoril tudi o svojih izjavah, ki so v preteklih tednih dvigovale prah v javnosti, saj so se dotikale aktualnih tematik, kot so protesti, poroke in nedonošenčki. Nekaj besed pa je namenil tudi bureku in temu, da ne razume, zakaj si javnost napačno razlaga njegove izjave, za katere sam meni, da so popolnoma jasne.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Družba
Od študenta se je nekoč pričakovalo, da študira, danes se pogosto izkaže, da se mora znati tudi preživljati. Da so državne štipendije prenizke in da v študentskih domovih primanjkuje postelj, cene najemniških stanovanj pa so že presegle vse razumne meje, se opozarja iz leta v leto. Zdaj je veliko študentov z zapiranjem domov ostalo še brez nastanitve, med epidemijo pa se jim je podrla še zadnja hišica iz kart – ostali so brez študentskega dela. Kaj sploh preostane najbolj socialno ogroženim študentom?
