Luka Volk
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Po dveh letih čakanja in ugibanja (ter tudi nekaj medijske histerije), vse odkar je Anže Logar po predsedniških volitvah zatrdil, da smo se znašli na »začetku nečesa velikega«, je vendarle prispel. Kot bi končno prispel Godot v Čakajoč Godota. Logar, ki je politično kariero dolgih 25 let gradil pod Janezom Janšo, je novembra ustanovil svojo stranko, Demokrate. In čeprav je prej dolgo zasedal visoke položaje v stranki, ki prisega na znano formulo divide et impera, zdaj stavi na – sodelovanje.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Komaj se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je Mark Rutte, novi generalni sekretar zveze Nato, ki je položaj zasedel oktobra, že napovedal, da to ne bo dovolj. Ne, famozna »dva odstotka«, ki ju je od članic dolgo zahteval Nato, zaradi novih razmer v svetu nista več dovolj – Rutte pravi, da bi morale države članice za obrambo nameniti dosti več, denimo vsaj tri odstotke BDP, in se vrniti na raven vojaških izdatkov iz časa hladne vojne.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
V SDS napovedujejo sojenja, čistke in odpuščanja
Hegel je nekoč zapisal, da se zgodovina rada ponavlja, Marx pa je kasneje pripomnil, da najprej kot tragedija, naslednjič kot farsa. Ko je Janez Janša skupaj s podporniki prejšnji teden že drugič zasedel Prešernovo ulico pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje zoper njega o zadevi Trenta, je bil z mislimi nekje povsem drugje. Bilo je spet leto 1988, stal je na Roški cesti v Ljubljani, kjer je pred vojaškim sodiščem potekalo zborovanje v podporo četverici. »Ta dvorana ima okna na cesto in smo vas slišali, kot smo vas slišali na Roški,« je Janša prejšnji četrtek povedal množici zbranih. »Zato ja, spet prihaja slovenska pomlad. Nebo se jasni.«
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Dogajanje v državnem zboru je bilo te dni zaznamovano s pravljicami. Poslanec SDS Andrej Hoivik je že prejšnji konec tedna v hram demokracije prinesel zaloge nove Janševe knjige Budnica in jo med izredno sejo državnega zbora nastavljal kameram. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je za to izrekla dva opomina, češ da je šlo za nedopustno oglaševanje knjige prvaka opozicije, in varnostni službi naročila, naj knjigo zaseže.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Kultura
Lani je bila to »ujma«, leto prej »gasilec«, katera pa bo beseda leta 2024? Besedo, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto, vsako leto izberejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Nika Kovač je slaba vest, napaka v sistemu
Malo je takšnih iz dežele na sončni strani Alp, ki bi lahko rekli, da njihov vpliv kdaj seže celo dlje od vpliva vrhunskih športnikov in politikov. Malo je takšnih, ki bi se lahko pohvalili, da so se v zadnjem letu družili z najbolj znano televizijsko voditeljico na svetu Oprah Winfrey in da jih je bivši ameriški predsednik Barack Obama povabil na prireditev svoje fundacije, da bi delili nasvete bodočim voditeljem sveta. Prav tako je malo takšnih, ki bi jim uspelo organizirati vseevropsko kampanjo (Moj glas, moja izbira), o kateri je glas segel tudi v Ameriko, kjer so ji podporo izkazali celo nekateri vplivni hollywoodski zvezdniki, in na Japonsko. Bodimo natančni: to je uspelo samo Niki Kovač in njenemu Inštitutu 8. marec.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
»Za čustveno resnico velja, da dejstva niso pomembna«
Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, sociologom in profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
»Ljudje zmeraj bolj postajajo posamezniki, ki živijo na omejenih zasebnih parcelah«
Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Zgornja Savinjska dolina je bila med najbolj prizadetimi med poplavami avgusta 2023. Škoda v tistih krajih je bila nepopisna, tudi v občini Mozirje, kjer opustošenje ni prizaneslo niti parku cvetja Mozirski gaj. Temu je uspelo aprila začeti novo sezono, novembra je prejel sveženj državne pomoči (nekaj več kot 150 tisoč evrov), minulo soboto pa so v parku pripravili tradicionalno božično okrasitev »Božična bajka Slovenije«. Nekoliko je ob tem obiskovalce presenetilo, komu so upravitelji parka letos zaupali prižig 1,9 milijona lučk – ta čast je pripadla opozicijskemu prvaku Janezu Janši.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Razhodi v politiki niso nič novega ali pretirano pretresljivega. So kot razmerja: z nekom deliš precejšen kos življenja, potem pa naenkrat ugotoviš, da ne sodiš več skupaj. Samo v tem mandatu je SDS zapustil poslanski trojček Logar-Irgl-Kaloh, pred tem pa so se v Svobodi razšli s poslanko Mojco Šetinc Pašek. Tudi Levica ima zgodovino takšnih razhodov: poslansko skupino je leta 2017 zapustil Matjaž Hanžek, v prejšnjem mandatu državnega zbora sta iz stranke k SD prestopila Franc Trček in Željko Cigler, predlani so se v stranki razšli z Violeto Tomić. Po dogajanju zadnjega leta je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo (spet) počilo med vodstvom stranke in poslancem Miho Kordišem.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Nekatere procese v družbi je včasih laže prikazati na primeru drugih držav in družb, včasih pa je treba seči tudi globlje v zgodovino. Po sprejemu zakona o državljanskih pravicah leta 1964, ki je v Ameriki končno prepovedal diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, vere, spolne usmerjenosti ali narodnosti ter ukinil rasno segregacijo na delovnem mestu in v javnem prostoru, so republikanci začeli iskati načine, kako kljub temu nagovoriti bele, tradicionalno demokratske volivce na jugu države, ki so se zaradi občutka izgube dolgoletnih privilegijev počutili ogrožene. Kako to storiti, ne da bi bili videti rasisti? Odgovor se je izkazal za sila preprostega in izjemno učinkovitega: spremeniti so morali jezik.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Ustavno sodišče je ob presoji zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) presodilo, da so vsi deli zakona, ki omejujejo pravico do OBMP za samske ženske in ženske v istospolni zvezi, neustavni, državnemu zboru pa določilo enoletni rok, v katerem mora zakon popraviti. Do tedaj bodo še veljale zdajšnje določbe. Gre za dolgo pričakovano odločitev; ta prihaja kar 23 let po tem, ko so volivci novelo zakona vlade Janeza Drnovška, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, na pobudo opozicije zavrnili na referendumu.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Gospodarsko ministrstvo je po skoraj enem letu, odkar so ga prvič napovedali, po dolgi javni obravnavi in premlevanju pripomb, ki so prispele k njemu, prejšnji teden le pripravilo prenovljen osnutek zakona o gostinstvu in ga poslalo v medresorsko usklajevanje. Zakon, ki bi lahko končno posegel na doslej slabo regulirano področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom prek spletnih platform (kot sta Airbnb in Booking) ter špekulantom preprečil nadaljnje ribarjenje v kalnem in zajedanje v stanovanjski fond, naj bi šel v vladno obravnavo do konca meseca in bil po trenutni časovnici v državnem zboru sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Kljub temu pa bo na njegove prave učinke treba še nekoliko počakati.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
V tragikomični dvodejanki Samuela Becketta Čakajoč Godota spremljamo protagonista Vladimirja in Estragona, potepuha, ki se vsak dan srečujeta na cesti in čakata, da pride Godot. Čakata na prihod nečesa velikega, odrešilnega, nečesa, kar jima bo končno prineslo smisel in smer. Čakata in čakata ... Neki deček jima vsak dan celo vliva upanje, da bo vendarle prišel. Samo ne danes, temveč naslednji dan. Toda Godot nikoli zares ne pride.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Nekdanji predsednik države Borut Pahor je za »izjemno družbeno in demokratično angažiranost v Srednji in Vzhodni Evropi« prejel nagrado Wilhelma Bocka, ki jo v imenu nemške socialne demokracije podeljujeta fundacija Friedrich Ebert Stiftung in mesto Gotha. Tako se je pridružil skupini prejemnikov nagrade, ki jo podeljujejo od leta 2008, v kateri sta tudi slovaški premier in vodja slovaških socialdemokratov Robert Fico, ki je maja preživel poskus atentata, zadnje čase pa dviga prah predvsem s proruskimi stališči, ter nekdanji češki premier in evropski komisar Vladimír Špidla.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Politika
Karin Planinšek je pozornost širše javnosti prvič vzbudila pred kakšnim letom, ko sta skupaj z Zalo Klopčič, prijateljico in soborko za boljši svet v podmladku SDS, začeli snemati vsebine po vzoru konservativnih komentatork z druge strani luže, kot je na primer ta hip popularna Brett Cooper. Podkast, v katerem sta dekleti komentirali aktualne zadeve – kakopak skladno z jezikom svoje stranke in njenega predsednika –, je za Karin Planinšek pomenil vstopnico med strankine težkokategornike; zaupana ji je bila kandidatura za evroposlanko na evropskih volitvah. Kljub neuspešni kandidaturi (in kakšnemu spodrsljaju na poti: denimo, ko je dejala, da bi bilo treba proti Izraelu uvesti sankcije zaradi napadov na Gazo, za kar se je kasneje javno opravičila) ji je uspelo na družbenih omrežjih nabrati kar zajetno sledilstvo.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
Naš Branko Grims bi rad skočil v objem Orbánovim Patriotom
V sedanjem sklicu evropskega parlamenta je najti tudi kakšnega res skrajnega politika. Med tistimi, ki so dvignili največ prahu, je zagotovo skrajno desna evropska poslanka iz Romunije Diana Sosoaca, ki je z vzklikanjem poleti motila glasovanje o novi (stari) predsednici evropske komisije, v zrak dvigovala pravoslavne ikone, nato pa si v znak protesta, ko so jo odpeljali iz dvorane, nadela še pasji nagobčnik.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Praznovanje sv. Martina zaznamuje zaključek jesenske trgatve in zorenja vina, mošt se takrat simbolično spremeni v vino in to je tudi napoved prehoda v zimo. Ni pravega martinovanja brez pečene gosi, rdečega zelja in mlincev, pa tudi ne brez rujne kapljice (ali dveh), zato lokalne skupnosti ob tej priložnosti pogosto pripravijo večja skupna veseljačenja. V Leskovcu pri Krškem lokalno kulturno društvo krajane vsako leto povabi na druženje v tamkajšnjo osnovno šolo. To bi se moralo zgoditi tudi to soboto, vendar je bila prireditev v zadnjem hipu odpovedana.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Vlada je poleti sporočila, da bo pripravila zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotovil sistemski vir financiranja javne najemne gradnje. Ta naj bi od leta 2025 do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto oziroma za stanovanjske projekte po državi v desetih letih zagotovil milijardo evrov. Načrt? Zgraditi 20 tisoč stanovanj.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Je Levica res skrajna stranka?
Anže Logar je politično kariero debelih 25 let gradil v SDS. Prehodil je pot od nekdanjega podpredsednika podmladka stranke do direktorja vladnega urada za komuniciranje, bil je večkratni mestni svetnik in poslanec, predsednik sveta, nesojeni kandidat za župana Ljubljane, zunanji minister v prejšnji vladi ter »neodvisni« kandidat za predsednika države. Z ramo ob rami je stal z največjimi skrajneži te stranke, z Brankom Grimsom, Žanom Mahničem, Alešem Hojsom in navsezadnje tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po razglasitvi rezultata predsedniških volitev, ki se mu je na desnici prej približala edinole Barbara Brezigar leta 2002, je napovedal, da se je Slovenija znašla »na začetku nečesa velikega«. Možnosti sta bili samo dve: ali bo prevzel krmilo stranke, v kateri se primata že 30 let krvavo oklepa en človek, ali pa bo ustanovil novo. Tehtnica se je kaj hitro prevesila na stran tiste druge.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Politika
Kako umetna je že inteligenca slovenskega javnega sektorja?
Pri britanskem časniku The Guardian so lani razkrili, da je britanska vlada za odkrivanje goljufij pri dodeljevanju denarnih nadomestil uporabljala umetno inteligenco (UI), a je bila ta pristranska, saj je za morebitne goljufe napačno označila veliko Bolgarov. Pred leti je nizozemska davčna uprava uvedla avtomatiziran sistem, ki naj bi odkrival in kaznoval goljufije pri otroških dodatkih. Rezultati so bili katastrofalni. Sistem se je osredotočil predvsem na pripadnike nebelskih manjšin z nizkimi prihodki; zahteve po vračilu otroških dodatkov so več tisoč družin pahnile v revščino, več kot tisoč otrok pa je bilo poslanih v rejništvo.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Platon je verjel, da bi državo morali voditi filozofi ali »ljubitelji modrosti«, skratka tisti, ki se zavzemajo za spoznanje resnice. Ko se zdi, da gre svet k vragu, resnica pa je zmeraj bolj izmuzljiv pojem, se po odgovore obračamo na modrece. O tem, kakšen je utrip časa, v katerem živimo, o populistih, ki se hranijo z jezo in skrbmi ljudi, o Donaldu Trumpu in ameriških volitvah prihodnji mesec, pa tudi o sofistih, ki nas prepričujejo, da se vse rešitve skrivajo v sodelovanju – natančneje: v Platformi sodelovanja –, smo se pogovarjali z mednarodno uveljavljeno filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl, ki je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi v New Yorku in Londonu.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Podmladek SDS je dobil novega predsednika, SDS ima še zmeraj starega
Podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), je prava valilnica kadrov za največjo opozicijsko stranko. V njem so politično pot začeli poslanci Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, navsezadnje tudi »odpadnik« Anže Logar.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Posledice povračilnih ukrepov Izraela leto dni po 7. oktobru, ko je Hamas napadel Izrael, so okoli 70 odstotkov porušene ključne infrastrukture v Gazi, tudi vse univerze, in več kot 40 tisoč mrtvih. Eskalacija na Bližnjem vzhodu je dosegla novo vrelišče v zadnjih tednih, ko je Izrael vdrl v Libanon, ko je bil ubit vodja Hezbolaha, Hasan Nasrala, in ko so se zgodili napadi na Bejrut, Sirijo in Jemen, tudi na mirovniške sile Združenih narodov v Libanonu. Vse bolj napet je odnos med Izraelom in Iranom; slednji je na začetku meseca na Izrael izstrelil okoli 200 raket. Bližnji vzhod je v plamenih. O tem, kaj se pravzaprav dogaja, smo se pogovarjali s sociologom in politologom dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki velja za enega največjih poznavalcev političnih razmer na Bližnjem vzhodu pri nas.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Nepridipravi so razdejali stojnico Inštituta 8. marec
Pri Inštitutu 8. marec nadaljujejo zbiranje podpisov v okviru pobude My voice, My choice (Moj glas, moja izbira), da bi vsem ženskam v Evropi zagotovili varen in dostopen splav. Doslej so zbrali že okoli 660 tisoč podpisov, da bosta njihovo pobudo obravnavala evropska komisija in parlament, jih potrebujejo milijon. Čeprav jim gre zelo dobro – pobuda je postala najhitreje rastoča evropska državljanska pobuda – se jim še vedno kdaj zgodi kaj neprijetnega. Denimo prejšnji teden v petek zjutraj v Ljubljani, ko so njihovi prostovoljci prišli k stojnici na Adamič-Lundrovem nabrežju, kjer zbirajo podpise, in jo našli v razsulu.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
Domači pes, kot ga poznamo, naj bi se bil razvil iz majhne skupine volkov pred več kot 14 tisoč leti in tako postal prva udomačena žival, vendar o posebni vezi med človekom in predniki psa pričajo tudi starejše izkopanine. Denimo najdba ostankov paleolitskega psa na Češkem, pokopanega s kostjo mamuta, ki mu jo je – ker je bil tako priden fant (!) – v usta ob smrti najverjetneje položila človeška roka. Psom pa so v zgodovini pripisovali tudi posebne ali nadnaravne moči, naj bo to spremljanje pokojnih v onstranstvo ali pa straženje vhoda v podzemlje (Anubis v Egiptu, troglavi pes Kerber pri Grkih).
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Česa si pravzaprav želijo nasprotniki pravice do splava?
Vane Gošnik, eden od ustanoviteljev Zelenih in podpredsednik osamosvojitvene skupščine, je v zadnjih letih največ pozornosti pritegnil kot član programskega sveta RTV Slovenija, ki ga je tja nastavila zadnja Janševa vlada, in zaradi obscenosti, ki jih pogosto rad razširja po družbenih omrežjih. Eno takšnih je na platformi X (Twitter) delil minuli konec tedna. »Če umoriš en dan starega dojenčka, si detomorilec in strogo kaznovan,« je zapisal. »Če umoriš živega dojenčka, ki je še v maternici, si Asta Vrečko.«
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Luka Mesec in Slavoj Žižek / Darovana razprava o prihodnosti
Prejšnji konec tedna je festival Indigo oder za uro in pol prepustil Slavoju Žižku, brez dvoma enemu najpronicljivejših filozofov našega časa, in Luki Mescu, ministru za delo in najvplivnejšemu levemu politiku v državi. Kot se je že takoj na začetku malce pohecal Žižek, ki se razglaša za krščanskega ateista, sta namesto maše navzočim v veliki dvorani ljubljanske Cukrarne darovala razpravo. Razpravo o prihodnosti ter njenih največjih družbenih in političnih izzivih.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Zaskrbljeni mladi / Strah pred brezposelnostjo, migracijami in umetno inteligenco
Raziskava slovenske mladine, katere izsledke sta junija predstavili mariborska univerza in nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, je pokazala, da se je med mladimi v Sloveniji zgodil občuten »zasuk v desno«. Natančneje, kar 35 odstotkov mladih se je v raziskavi samoopredelilo za desničarje (17 odstotnih točk več kot leta 2018), 20 odstotkov pa za levičarje (22 odstotnih točk manj kot leta 2018). Obenem je raziskava pokazala, da so mladi zmeraj bolj črnogledi glede prihodnosti.
