Luka Volk
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba Za naročnike
»Ko se udriha po mladih, kako so nevzgojeni, se zmeraj pozabi povedati, kdo jih je vzgajal«
Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga leta vodil na Metelkovi v Ljubljani, sicer pa je napisal tudi več deset knjig o filozofiji, psihoanalizi in filmih, ki jih naravnost obožuje. Kadar ne piše, se rad pogovarja. »V pogovoru se skriva bistvo odnosov,« pravi, »odnosi pa skupaj držijo svet.« Zato je za začetek pomembno, da se sploh znamo pogovarjati.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba Za naročnike
Sodobne spovednice / Kaj prinaša predlog novega zakona o psihoterapiji?
Zgodovinar Christopher Lasch, ki je leta 1979 napisal slovito knjigo Kultura narcisizma, je pri ameriški družbi že tedaj ugotavljal, kako je podivjani potrošniški kulturi uspelo patologizirati tudi povsem normalna čustvena stanja in občutja, ki morebiti popadejo človeka, živečega v visoko individualizirani družbi: delovna mesta, ki zaposlenim ne prinašajo zadovoljstva, a zaradi njih domov prihajajo zgarani, pomanjkanje občutka skupnosti in skupnih vrednot, ki jih je nekoč pomagala uokvirjati cerkev, nenehne družbene krize in pretresi ... Nič od tega ni znak, da je s svetom, v katerem živimo, nekaj v temeljih narobe. Ne, občutki nesmisla, žalosti, utrujenosti ali jeze ob naštetem niso klic k družbenim spremembam – temveč k »delu na sebi«. V neoliberalnem kapitalizmu nič namreč ni vprašanje kolektivne odgovornosti. Za vse smo krivi sami.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Politika Za naročnike
Bodo poslanci razvodenili zakon, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj?
Po letu usklajevanja je predlog zakona o gostinstvu, ki naj bi uredil kratkoročno oddajanje stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, le priromal do poslancev. Ti so ga med prvim branjem potrdili in ga prepustili odboru za gospodarstvo, v katerem bodo razpravo nadaljevali junija. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem napovedal, da bodo do takrat »iskali dodatne rešitve«, ki bi še zmeraj pomagale zavreti naglo rast cen in najemnin – a dopustile tudi kakšen kompromis.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Zagotovo ste že naleteli nanj – na posnetek malce starejše gospe, ki je sprva ponosno vihtela slovensko zastavo pred gasilskim domom v Jelšanah in vzklikala: »Ne damo Slovenije, banda! Prokleta banda, hudičeva banda! Jebem vam mater! Ne boste nas jebali! Mene že ne! Ne damo naše države!« Nato pa je, nekoliko v zanosu in tudi zato, da bi svojim besedam dodala nekaj teže, začela z zastavo na vso moč udrihati po tleh in nadaljevala: »Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Moja država!«
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že decembra uspelo zbrati zahtevani milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Prejšnji mesec pa je inštitutu uspelo zbrati še dodatnih 200 tisoč podpisov, če bi morebiti pri štetju glasov prišlo do neljubih napak. Naslednja postaja je Bruselj.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
»Zala, ti moraš nujno iti v parlament. Ti boš enkrat ministrica.«
Seznam nevladnih organizacij je marca obogatilo društvo Nova smer, ki ga je ustanovila spletna vplivnica Zala Klopčič, nekdanja podpredsednica podmladka SDS, ki je nazadnje pritegnila nekaj več pozornosti s peticijo za umik predloga zakona o medijih. Pri tem ne skriva, da za zgled jemlje Niko Kovač in Inštitut 8. marec, le da se bo njeno društvo zavzemalo za, tako preberemo na njegovi spletni strani, »vrnitev normalnosti« in med mladimi krepilo konservativne vrednote.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
»Ni treba biti odličen starš, pač pa zadostuje, da si dovolj dober starš«
V zadnjih tednih smo bili v medijih priča številnim razpravam, ki so jih spodbudili posnetki medvrstniškega nasilja na Ptuju. Med drugim smo poslušali, da je sistem v celoti pokleknil. Starši so izgubili nadzor, šole in zavodi ne premorejo več pritiska malih psihopatov, ki jih bojda naravnost mrgoli med nami, policisti in sodišča pa so zaradi premalo stroge zakonodaje nemočni. Seveda je otroke z vedenjskimi težavami najlažje oklicati za psihopate in govoriti o tem, da bi jih morali strožje kaznovati – alternativa, dejansko prisluhniti otrokom in njihovim stiskam, bi namreč zahtevala precej več dela, pravi mag. Petra Vladimirov, psihologinja in sociologinja, ki je že 20 let zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini Strokovnega centra Kranj. Tam mladim, ki prihajajo iz negotovih okolij in so morda skrenili s poti, pomaga pri ponovni vključitvi v družbo.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Muslimanski kulturni center v Ljubljani je ob 30. obletnici genocida v Srebrenici pripravil sklop spominskih prireditev, med njimi tudi razstavo 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami. Ta bi morala prejšnji teden zaživeti v Muzeju novejše in sodobne zgodovine, a je bila zaradi nesoglasij med organizatorjema razstave zadnji hip prestavljena v Muslimanski kulturni center. Kje se je zapletlo?
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
Čas je / Pokopljimo žrtve povojnih pobojev
Prejšnji teden je bila v Novi Gorici čezmejna konferenca za trajni mir in pokop žrtev, katere pobudnika sta bila novogoriški podžupan Anton Harej (Nova Slovenija) ter duhovnik Bogdan Vidmar. Te se je poleg italijanskih zgodovinarjev udeležil nabor slovenskih udeležencev, večinoma članov vladne komisije za reševanje prikritih grobišč, ki jo že leta vodi dr. Jože Dežman. V kraških breznih na Trnovski in Banjški planoti še zmeraj ležijo posmrtni ostanki najmanj 900 ljudi, večinoma Italijanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov, ubitih med drugo svetovno vojno in v prvih mesecih po njej, ocenjujejo člani vladne komisije. A preden bi začeli prekopavati pokojne, pobudniki dogodka vladi in goriškim občinam predlagajo, naj se dogovorijo o trajnem pokopu žrtev v grobnico, ki bi jo uredili pri Sveti Gori. S tem bi se morda izognili večletnim kolobocijam, kakršnim smo bili priča ob pokopu žrtev iz Hude Jame – in kakršnim smo navsezadnje priča ob debatah o pokopu žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
Tarča je z veliko gledanostjo paradna oddaja javne radiotelevizije. Zaradi svojih novinarskih prispevkov je seveda pomembna oddaja. A njena senzacionalistična narava, proizvajanje afer iz tedna v teden, težnja, da se vsak četrtek na nacionalki predvaja tako rekoč »pornofilm v živo« – to ni primerno za obravnavo vsake teme. Takšna obravnava gotovo ni bila primerna za temo prejšnjega tedna – medvrstniško nasilje.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Družba
Pri Mednarodni mreži antifašistov, ki združuje člane iz Slovenije, Italije in Hrvaške, so hoteli ob začetku praznovanja 80. obletnice osvoboditve izpod nacizma in fašizma izpeljati plakatno akcijo na Tržaškem, Goriškem in v Ljubljani, s katero naj bi opozorili na grozote in zablode italijanskega fašizma. A se je zapletlo. Ne na italijanski strani, kot bi morda pričakovali, pač pa na slovenski – v Trstu in Gorici so za izvedbo dobili vsa potrebna soglasja, pri družbah Insmedia in Europlakat v Sloveniji pa so objavo plakatov zavrnili.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
Slovenijo je obiskala zaskrbljena delegacija Evropske ljudske stranke
V Sloveniji je bila na začetku tedna na obisku delegacija Evropske ljudske stranke (EPP), ki jo je sem privabila domača SDS pod pretvezo, da naj bi bili demokracija in vladavina prava pri nas v prostem padu. Če vam je morebiti zastal dih, naj vas pomirimo, da to seveda ne drži. Slovenija je daleč največji zdrs, kar zadeva vladavino prava, doživela v času zadnje Janševe vlade.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Politika
Nova postojanka za posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, je že oktobra 2022 končala izkop posmrtnih ostankov 3450 žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Čeprav je Dežman z nekaterimi predmeti, najdenimi na območju Macesnove gorice, pod pokroviteljstvom SDS paradiral tudi po evropskem parlamentu, je bila večina posmrtnih ostankov zadnji dve leti »shranjena« v kleti kočevske komunale. Polemike o tem, kje bi žrtve pokopali, se nadaljujejo, na obrambnem ministrstvu pa so v upanju, da bodo tako do njih pokazali vsaj nekaj pietete, na začetku tedna začeli začasni premik posmrtnih ostankov v državno kostnico v Škofji Loki.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Tetovaže ameriškega obrambnega ministra, povezane s krščanskim nacionalizmom
Med nenavadnimi kandidati, ki jih je ameriški predsednik ob inavguraciji poslal na potrditev v senat – omenimo Roberta F. Kennedyja mlajšega, glasnega proticepilca in konspirologa, ki je postal zdravstveni minister, in nekdanjo demokratsko kongresnico s Havajev Tulsi Gabbard, podpornico Putinove Rusije, ki je postala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti – je tudi Pete Hegseth.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Kako nas teorije zarote počasi, a vztrajno vodijo v fašizem
Max Weber je v Protestantski etiki in duhu kapitalizma (1905) zapisal, da je z razvojem zahodne sodobne družbe prišlo do nečesa, čemur je pravil Entzauberung der Welt (’odčaranje sveta’). Z razvojem sodobne znanosti naravnih zakonov ni bilo več treba razlagati z božanskim posredovanjem, s kapitalizmom in birokratizacijo družbe, ki naj bi stavila na meritokracijo, pa se je zmanjšal prostor za tradicionalna verovanja. Če poenostavimo, neurje ni bilo več božja kazen in kralj, vsaj načeloma, ni več vladal po božji volji. To sicer ni pomenilo, da je magično mišljenje prišlo h koncu.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Konferenca o antisemitizmu, ki se je sprevrgla v kongres skrajne desnice
Opozicijski prvak Janez Janša se je prejšnji teden udeležil mednarodne konference o antisemitizmu v Izraelu, imenovane Ambassadors of Truth (Ambasadorji resnice). Ta je zaradi seznama povabljencev, med njimi tudi predstavnikov skrajno desnih strank, francoskega Nacionalnega zbora, Švedskih demokratov in španskega Voxa, pritegnila številne kritike, udeležbo na njej pa sta med drugimi odpovedala Jonathan Greenblatt, izvršni direktor združenja Antidefamacijska liga, in Ephraim Mirvis, glavni rabin Velike Britanije.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
»Zakaj se na levem polu vseeno pogosto pojavljajo novi politični akterji?«
Prvak opozicije Janez Janša že napoveduje zmago na naslednjih volitvah v državni zbor, ustoličil bi rad ustavno večino razuma in uresničil svoje načrte o drugi republiki. Na shodu pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje Janši v primeru Trenta, je za pravosodje – ali raje »krivosodje«, kot mu pravi – že povedal, da je to hiša, ki jo bo treba postaviti na novo, nevladnim organizacijam, ki mu niso po godu, napoveduje vojno, nedavno pa je tudi zapisal, da bodo z naslednjo vlado »brutalno odpravljeni dvojni vatli, nepotrebna ministrstva in birokratske ovire«. O Janševih zloveščih napovedih in politični aritmetiki leto pred volitvami smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjacem, politologom in izrednim profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Iskreno neodvisni / Rojstvo novega medijskega projekta na desnici
Slovenski medijski prostor naj bi kmalu obogatil nov konservativni portal Zanima.me. Tega bo ustvarjal tim »medijskih operativcev«, odpadnikov iz Domovine, ki so zaradi nesoglasij z lastnikom Alešem Štrancarjem, podjetnikom in dolgoletnim podpornikom SDS, ta medij zapustili, zdaj pa računajo, da bodo ob pomoči prijaznih pokroviteljev lahko ustanovili novega – kot pravijo takšnega, ki bi bil resnično neodvisen.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
»Premikamo se nazaj v 19. stoletje«
Ameriški politolog in politični ekonomist dr. Francis Fukuyama je zagotovo najbolj znan po tezi o »koncu zgodovine«, ko je leta 1992, po padcu Berlinskega zidu in zlomu Sovjetske zveze, oznanil, da je zmagala liberalna demokracija, zgodovina pa da je s tem tako rekoč prišla h koncu. Številni so se naslajali ob tej zmagoslavni krilatici in nekaj časa se je celo zdelo, da je imel Fukuyama prav: če izvzamemo države, ki so se mučile s tranzicijo ali padle v spopade med seboj, je gospodarstvo res cvetelo, globalizacija pa je bila na vrhuncu. Ameriko je nato pretresel 11. september, zahodni svet pa novo sosledje kriz – in zgodilo se je, da je bilo zgodovino spet treba pisati na novo.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Lovilec jeze / Kdo je Zoran Stevanović?
Bil je čudovit poletni dan, ko se je Zoran Stevanović, kranjski mestni svetnik, javnosti bolj znan kot predsednik stranke Resnica in prvi obraz protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije in obveznemu cepljenju, lani usedel na teraso gostinskega lokala v Kranju ter si privoščil morsko paeljo. Ko je opazoval mimoidoče, se mu je utrnila misel, zato je takoj iz žepa izvlekel telefon, ga postavil predse in se začel snemati.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Korupcijska afera Huawei / Med imeni se pojavlja tudi nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič
Bruselj pretresa korupcijska afera, za katero tamkajšnji časnik Politico že piše, da spominja na afero Katargate, ki je izbruhnila konec leta 2022.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
V italijanski oddaji Le Iene je bil predprejšnji konec tedna objavljen prispevek s pričevanji domnevnih žrtev nekdanjega jezuita Marka Rupnika Glorie Branciani, Mirjam Kovač in sestre Samuelle. Spregovorile so o spolnem in psihičnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi izvajal slovenski pater. Novinarki Roberti Rei, ki je prispevek pripravila, je Rupnika uspelo prestreči na rimskem letališču Fiumicino in mu postaviti nekaj vprašanj – Rupnik, opazno nejevoljen, se je zavil v molk.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
Deset mesecev po tem, ko so na gospodarskem ministrstvu prvič predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, mu je zdaj le uspelo priromati iz ministrskih logov v vlado, v prihodnjih mesecih pa bo pot nadaljeval v državni zbor, kjer naj bi ga sprejeli še pred poletjem.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
V Aleksandru Čeferinu, predsedniku evropske nogometne zveze Uefa, so številni v času zadnje Janševe vlade videli tudi politični potencial. Februarja je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela zatrdil, da naj bi bila domnevna pretirana politična korektnost ena najbolj, če ne kar najbolj pogubna stvar za Evropo. »Vsi imamo dovolj politične korektnosti,« je povedal. »Pri nas, v zahodnem svetu, svobode govora ni več. Ne moreš več povedati, kaj si misliš.« Je danes, ko živimo v času sovražnega jezika in grobijanstva, zmerjanje pa je postalo nova normalnost, res mogoče trditi, da se komurkoli krši pravica do svobode govora in mora paziti na svoje besede? A številni menijo enako kot Aleksander Čeferin – tako stališče boste našli domala kjerkoli, v medijih, na družbenih omrežjih, za mizo na kosilu z razširjeno družino ali za šankom. Še najraje pa ga ves čas ponavljajo populisti.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Feminizem ni en sam, feminizmov je več
Kamorkoli si se ozrl minulo soboto, 8. marca, na mednarodni dan žensk, si videl šopke cvetlic in bombonjere. Če ste se zjutraj sprehodile čez Kongresni trg v Ljubljani (ali kje drugje, kjer so se trgovci lotili podobnih akcij), so vam delavke iz Lidla verjetno v roke potisnile vrtnico. Mednarodni dan žensk je, podobno kot materinski dan ali pa valentinovo, zelo skomercializiran praznik. A še zmeraj je to dan, ki ne mine brez protestov. V prestolnici sta letos potekala dva, protest ob 8. marcu pa je pod geslom Če me stavkamo, svet stoji potekal tudi v Kopru.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Kaj je botrovalo odpovedi delovnega razmerja profesorju Frideriku Klampferju?
Filozof Friderik Klampfer velja za nosilni steber študija filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru in je eden najuglednejših mariborskih humanistov, javni prostor pa je zaznamoval s poglobljenimi razpravami o etičnih zadregah sodobne znanosti, denimo v povezavi z evtanazijo. Vodstvo fakultete, na kateri je delal 32 let, mu je zdaj vročilo sklep o odpovedi delovnega razmerja.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Ameriški predsednik Donald Trump in njegov svetovalec Elon Musk po zgledu argentinskega predsednika Javierja Mileija, ki je pred volitvami hodil naokoli z motorno žago, delata reze v javno upravo. Musk se je z odpuščanjem lotil tudi Nacionalne uprave za oceane in ozračje, odpustil naj bi bil več sto, po nekaterih podatkih od 800 do 1300 zaposlenih v tej ustanovi. To ni bilo večje presenečenje, saj je Trump, sloviti podnebni zanikovalec, že prvi dan predsedovanja med drugim zaukazal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Poslanski odpadnik iz Levice Miha Kordiš in najpomembnejši člani te stranke so se v tem mandatu znašli na različnih bregovih – Kordiš, ki je v stranki ustanovil tako imenovano levo krilo, bi verjetno rekel, da sam stoji na tistem bolj levem bregu, drugi pa na desnem. Potem ko so mu v stranki novembra lani zamrznili članstvo, ker je večkrat javno nastopil proti Levici in naj bi bil tudi verbalno nasilen do strankarskih kolegov, poleg tega je poskušal izsiliti zaposlitev strokovne sodelavke, je v stranki stekel disciplinski postopek, ki se te dni končuje in bi lahko vodil do Kordiševe izključitve.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Politika
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec naročil temeljito revizijo državnega financiranja nevladnih organizacij, ki »spodkopavajo nacionalni interes«, cilj naj bi bil financiranje uskladiti z ameriškimi interesi in prednostnimi nalogami nove administracije. Povedano drugače, naročil je rezanje denarja za nevladne organizacije, ki mu gredo preveč v nos oziroma bi si mu upale v prihodnje ugovarjati. Lahko si samo predstavljamo, kakšno veselje je moralo ob tem preplaviti vilo na ljubljanski Trstenjakovi ulici, kjer domuje SDS – bilo je, kot bi opisovali njihove najlepše sanje.
-
Ste prejeli vabilo na seznanitev vojaških obveznikov? Kaj zdaj?
Skoraj zagotovo je med vami kdo z najstniškim sinom, ki je letos dopolnil ali pa bo dopolnil 18 let. Če je tako, obstaja precejšna verjetnost, da je prejel pismo ministrstva za obrambo, ob katerem ste se malce zdrznili in pomislili, zakaj ga vabijo na seznanitev vojaških obveznikov. Pri tem ste morda celo pogledali skozi okno, ali se zunaj nemara ni začela vojna – ko pa smo v Sloveniji naborništvo že pred časom odpravili. Brez skrbi, niste edini, tudi pri nas v uredništvu se vsako leto najde kakšen takšen zaskrbljeni oče ali mati. Tukaj smo, da vam pomagamo.
