Luka Volk
-
26. 9. 2025 | Mladina 39 | Svet Za naročnike
Takoj na začetku je treba zapisati, da je dogajanje minulega tedna, ko je potekalo zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v New Yorku, vnovič pokazalo, da se je Slovenija, ko to za velik del evropskih držav in zahodnega sveta še ni bilo samoumevno, pri vprašanju genocida v Gazi postavila na pravo stran zgodovine. Prejšnjo nedeljo, pred začetkom zasedanja, so Palestino priznali Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija in Portugalska, naslednji dan pa so to storili še Francija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako. Slovenija se je za ta korak odločila junija lani. Seveda bi bilo lahko tudi drugače – če bi bila na oblasti drugačna, denimo prejšnja Janševa vlada, bi se zagotovo pajdašila z izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja in tistimi, ki še naprej omogočajo genocid v Gazi.
-
26. 9. 2025 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Pokojni papež Frančišek je bil znan po tem, da je svaril pred podivjanim kapitalizmom in neenakostjo v svetu – v apostolski spodbudi Veselje evangelija (2013), za čas okrevanja po velikem finančnem zlomu, je denimo zapisal, da ima »češčenje starodavnega teleta« novo in neusmiljeno obliko v »malikovanju denarja in diktaturi gospodarstva brez obraza in brez pravega človeškega cilja«. Tudi novi papež Leon XIV. je že z izbiro imena nakazal, kakšen bo njegov odnos do kapitalizma – Leon XIII., njegov »predhodnik«, je v okrožnici O novih stvareh (1891) kot prvi papež svaril pred izzivi industrializacije –, nedavno, v prvem intervjuju, ki ga je dal za katoliški portal Crux, pa kritiziral direktorje podjetij, katerih plače močno presegajo plače zaposlenih, med njimi tudi Elona Muska. Oba bi bila lahko zgled političnim glasnikom slovenske katoliške cerkve, Novi Sloveniji, stranki krščanskih demokratov, a ta deluje kot brezpogojna zaščitnica finančnega kapitala in njegovih lastnikov.
-
26. 9. 2025 | Mladina 39 | Politika
Kot so povedali v Levici, naj bi bila zadnja Tarča, oddaja TV Slovenija, ki je iz tedna v teden bolj tabloidna, posvečena vsebinski razpravi o izvajanju dolgotrajne oskrbe, a je bila ta tema v zadnjem hipu potisnjena na stran in se je oddaja posvetila vladnim obljubam o božičnici in davčnih spremembah za tako imenovane normirance, spremenil pa se je tudi nabor povabljenih gostov. Ti so bili predstavniki kapitala Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, davčni svetovalec Ivan Simič in Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ki od samega začetka demagoško nasprotujejo uvedbi dolgotrajne oskrbe in z njo povezanega solidarnostnega prispevka, v preteklosti pa še niso zamudili priložnosti za udrihanje po Levici. Te priložnosti seveda niso izpustili niti tokrat.
-
19. 9. 2025 | Mladina 38 | Svet Za naročnike
Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov
Znamenito Gledališče Maksima Gorkega v Berlinu velja za enega najbolj radikalnih, politično angažiranih in subverzivnih sodobnih gledališč v Evropi. Opredeljuje se kot »postmigrantsko«, to pomeni, da v ospredje predstav postavlja predvsem teme rasizma in razmerij moči v družbi, na oder je večkrat postavilo tudi vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta, z njim pa sodelujejo ustvarjalci različnega etničnega izvora. V gledališču delujejo ustvarjalci iz Izraela in tudi ljudje iz različnih bližnjevzhodnih držav, iz Sirije in tudi Palestine. Po 7. oktobru 2023, ko so Hamasovi borci vdrli na jug Izraela, ubili okoli 1200 ljudi in zajeli 250 talcev, Izrael pa se je odzval z brezkompromisnim etničnim čiščenjem Palestincev in rušenjem Gaze, ki potekata še danes, se je to znašlo v težavnem položaju.
-
19. 9. 2025 | Mladina 38 | Svet Za naročnike
»Travma se je preoblikovala v bolezen«
Družinsko drevo italijanske pisateljice Widad Tamimi, po izobrazbi politologinje in magistrice mednarodnega prava, ki že več let živi v Ljubljani, se za ta čas morda zdi nenavadno. Njena mama prihaja iz družine tržaških Judov, ki so pred drugo svetovno vojno emigrirali v Združene države Amerike, oče je iz družine palestinskih beguncev in se je preselil v Italijo, da bi postal pediater.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Politika
Z novim aktivističnim projektom znanega borca za tradicionalne vrednote Aleša Primca bodo prihodnji teden začeli zbirati podpise za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volivce bi radi – spet, saj je na to temo že potekal posvetovalni referendum – vprašali, ali se strinjajo, da bi morali peščici posameznikov, neozdravljivo bolnih in trpečih, ki si tega želijo, proti koncu življenja omogočiti dostojnejšo smrt. Pri tem uporabljajo zavajajoče, če ne kar v celoti lažne trditve. Začenši s to, da bi šlo za referendum proti »zastrupitvi bolnih in starejših«, ki jo najdemo na promocijskem gradivu pobude. Glede na Primčeve utemeljitve bi človek lahko verjel, da je državni zbor res sprejel zakon, ki bo ljudi silil v smrt, zdravstveni delavci pa bodo tako rekoč hodili po domovih in jih zastrupljali.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Politika
Anže Logar je svojo politično kariero dolgih 25 let skrbno gradil v SDS. Bil je stranki in predsedniku eden najbolj vdanih kadrov, nato pa je na presenečenje javnosti na predsedniških volitvah leta 2022 nastopil kot samostojni kandidat, čeprav se je pri tem še zmeraj močno zanašal na infrastrukturo stranke. A šlo je za prenos taktike, znane z lokalnih volitev, na katerih v Sloveniji županski kandidati že praviloma nastopajo kot neodvisni, čeprav je bil marsikateri med njimi prej član stranke. Kajti ljudje imajo radi neodvisne kandidate, naj gre pri tem za še tako očitno mimikrijo.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Svet
»Z genocidom v Gazi se fašizem ponovno uvaja kot normalna praksa«
Po podatkih z začetka tedna naj bi genocid v Gazi terjal že skoraj 63 tisoč smrtnih žrtev. Kot so nedavno razkrili pri britanskem časniku Guardian, neodvisnem izraelsko-palestinskem mediju +972 in hebrejskem Local Call, naj bi bilo tudi po podatkih izraelskih obrambnih sil več kot 80 odstotkov žrtev civilistov. Izrael medtem razmere zaostruje z napovedmi popolnega zavzetja mesta Gaza in širjenjem nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu. O najnovejšem dogajanju in zgodovini konflikta smo se pogovarjali s palestinskim raziskovalcem na področju razvojnih študij dr. Tufikom Hadadom, ki je v Vzhodnem Jeruzalemu deloval kot vodja britanskega raziskovalnega inštituta Kenyon.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Družba
Bo Slovenija legalizirala gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo?
V zadnjem desetletju sta se v več državah v svetu postopno liberalizirali gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo. Na Nizozemskem je tako že desetletja, marihuana pa je bila delno legalizirana v zadnjih letih še v več ameriških zveznih državah, v Kanadi, med članicami Evropske unije se je za ta korak odločila Malta, sledila sta Luksemburg in nazadnje Nemčija, s prihodnjim letom pa se bo tem državam pridružila še Češka. Tudi v Sloveniji je že prišlo do več takšnih pobud, a zaradi strokovne pomanjkljivosti – in nezadostne politične podpore – niso prišle daleč. Za liberalizacijo tega področja si zdaj prizadevajo tudi v koaliciji, v Gibanju Svoboda in Levici, njuni poslanci pa so tik pred parlamentarnimi počitnicami v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Ni naletel zgolj na odobravanje.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Družba
Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že pred časom uspelo zbrati več kot milijon potrebnih podpisov za evropsko državljansko pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Po ponovnem preštetju bodo podpise, ki so se zbirali v vseh državah članicah Evropske unije, na začetku septembra izročili evropski komisiji, a s tem se njihova pot v Bruslju šele začenja – s predlogom bodo morali prepričati še evropske odločevalce.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Politika
Na vladnih spletnih straneh vztrajajo psevdoznanstvene teorije
Ena ključnih lekcij, ki bi jih morala šola dati človeku, je najbrž ta, da ne sme verjeti vsemu, kar najde na spletu. Če bi v Googlov iskalnik vpisal geslo »zgodovina Slovenije«, bi med prvimi zadetki našel prispevek Kratko o zgodovini Slovenije na vladni spletni strani Gov.si. Napisala ga je zgodovinarka Andreja Valič Zver, v času zadnje Janševe vlade zaposlena v kabinetu predsednika vlade, in vsebuje kar nekaj že ovrženih domnevnih zgodovinskih resnic.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
»Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev«
Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
Zavedene satanistke! / Načelna poteza slovenskih odbojkaric
Slovenske odbojkarice so ta teden začele priprave na svetovno prvenstvo, še pred tem pa uspešno opravile kvalifikacije in se uvrstile na evropsko prvenstvo 2026. Zadnjo tekmo kvalifikacij so odigrale z Izraelom in pri tem poskrbele za manjši incident, ko se niso hotele rokovati z nasprotnicami. Za protestno dejanje so se odločile same, mimo državne odbojkarske zveze, z njim pa so si nakopale gnev slovenske desnice. Pričakovano, saj ta vsako obsodbo izraelske vojaške morije označi za antisemitizem.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Svet
Pobijanje in stradanje se nadaljujeta
Varnostni kabinet izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je konec prejšnjega tedna po maratonskem nočnem sestanku sprejel načrt za širitev operacij v Gazi. Najprej naj bi bil Netanjahu želel v celoti prevzeti vojaški nadzor nad območjem, a so se temu uprle izraelske obrambne sile. Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz je Ejal Zamir, načelnik generalštaba izraelske vojske, ob tem posvaril, da bi za kaj takega potrebovali vsaj tri mesece priprav in bi morali vpoklicati 200 tisoč rezervistov. Naposled se je varnostni kabinet odločil, da bo Izrael za začetek zavzel mesto Gaza. To je vnovič sprožilo notranja trenja, saj je finančni minister Bezalel Smotrič Netanjahuja obtožil, da je »popustil šibkosti«. Protesti za izpustitev talcev in končanje operacij v Gazi se zdaj v Izraelu stopnjujejo.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Družba
»Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo«
Koaliciji »Proti zastrupitvi bolnikov«, kot se imenuje najnovejši projekt samooklicanega borca za otroke in družine Aleša Primca, je uspelo zbrati število potrebnih podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Za dejanski razpis referenduma, ki bi se lahko zgodil pred koncem leta, bo morala ta septembra zbrati še 40 tisoč overjenih podpisov. O zakonu in večletnih prizadevanjih zanj – do različnih pobud je prišlo že prej, svoj predlog zakona pa so v društvu Srebrna nit prvič predstavili leta 2021 –, ter očitkih, ki na njegov račun letijo predvsem iz cerkvenih in zdravniških logov, smo se pogovarjali s pobudnikom zakona dddr. Andrejem Pleterskim, po izobrazbi arheologom, zgodovinarjem in etnologom, ki je bil do upokojitve zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Politika
Na divjem zahodu političnega oglaševanja
Že lani so se po državi pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Ko so v opoziciji strašili z domnevnim povečanjem kriminala in prestopkov migrantov, se je na enem od njih pojavil napis »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«. Podobno sugestivnih sporočil je bilo še več. Denimo napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane«. Nedavno pa se je pojavil še pano z napisom »’V 30 dneh do specialista’ – laž ima kratke noge«. Ta se očitno nanaša na predvolilno obljubo Socialnih demokratov.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Svet
Velika večina ljudi na Zahodu si danes k sreči težko predstavlja, kaj pomeni stradanje. To ni kruljenje v želodcu, ko človek postane lačen, niti omotica, ki se loti človeka, ko se odloči za nekajdnevni post. To je neverjetna obremenitev za človeško telo in njegovo psihološko stanje, gre za dejansko mučenje, kakršnemu so ponekod po svetu izpostavljeni vsak dan. Kruto sliko takšnega mučenja danes spremljamo tudi v Gazi.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Svet
»Danes Judje, ki so pred 80 leti preživeli genocid, izvajajo genocid v Gazi«
Stradanje v Gazi je k ukrepanju spodbudilo tudi izraelske javne osebnosti, umetnike in intelektualce, ki so v pismu, objavljenem v britanskem časniku Guardian, mednarodno skupnost pozvali, naj zoper Izrael uvede »uničujoče sankcije«, dokler država ne vzpostavi trajnega premirja. Priznani izraelski organizaciji za zaščito človekovih pravic B’Tselem in Zdravniki za človekove pravice (PHRI) pa sta, kot prvi tovrstni v državi, v izjavi zapisali, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci v Gazi.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Svet
Koliko otrok bo še moralo umreti, da se bo nehalo stradanje Gaze?
Posnetki izstradanih otrok, obranih do kosti, so bili preveč, da bi od njih lahko odvrnili pogled tudi najbolj vdani prijatelji judovske države. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi počakal do šabata, da mu ni bilo treba na sestanek varnostnega kabineta povabiti Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča – dveh najbolj skrajnih ministrov svoje vlade, ki bi temu zagotovo oporekala –, ko je razglasil »taktičen premor« vojaških operacij na nekaterih najbolj poseljenih območjih Gaze (Deir el Balah, Al Mavasi, mesto Gaza). In vzpostavitev varnih poti, po katerih bi v to od vojne uničeno enklavo, od katere je ostal večinoma le še prah, lahko prispela nujno potrebna humanitarna pomoč.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
»Ob takšnih velikih spremembah ni nenavadno, da hitro dobiš tarčo na hrbet«
Kdor je ob ustanovitvi ministrstva z nenavadnim imenom nad njim vihal nos, se danes najbrž tolče po glavi. Ministrstvo za solidarno prihodnost s Simonom Maljevcem na čelu se je izkazalo za uresničevalca nekaterih glavnih in najtežje izvedljivih projektov vlade Roberta Goloba. Zagrizlo je denimo v dolgo neurejeno stanovanjsko področje – državni zbor je tako prejšnji teden potrdil novo stanovanjsko zakonodajo, ki med drugim določa, da bo država v prihodnjih desetih letih za gradnjo javnih stanovanj na leto namenila sto milijonov evrov. Obenem je bila prav temu ministrstvu zaupana tudi postavitev novega, dolgo pričakovanega sistema dolgotrajne oskrbe, ki se ga je politika zaradi njegove zahtevnosti doslej tako rada otepala. Z ministrom smo se pogovarjali o nekaterih nejasnostih, ki še zmeraj spremljajo sistem dolgotrajne oskrbe, in o očitkih, ki jih je bil zaradi njega deležen predvsem iz gospodarstva.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
Manevri SDS bi bili težko bolj prozorni
Manevri SDS (tokrat spet v spregi z Novo Slovenijo) bi bili na trenutke težko bolj prozorni. Največja opozicijska stranka je najprej v evropski parlament pomagala pripeljati sporno resolucijo o spominu na žrtve komunizma v Sloveniji, ki so jo evropski poslanci potrdili na začetku meseca. Opozicija pa je zdaj v zakonodajni postopek vložila nova predloga sprememb zakonov – SDS zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, Nova Slovenija pa zakona o praznikih in dela prostih dnevih –, v obrazložitvi katerih se kakopak sklicuje na lastno resolucijo. Prelisičila je evropski parlament, vanj izvozila nekaj domače drame, da lahko naprej neti kulturni boj doma.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
Zagrizeni zbiralec podpisov Aleš Primc je spet v akciji
Za zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zdaj res že dolga pot. Pobudniki pri Srebrni niti so ga v zakonodajni postopek vložili predlani, nato je bil sklican posvetovalni referendum, na katerem se je skoraj 55 odstotkov udeležencev odločilo za sprejetje zakona, ki bi urejal to pravico, v Gibanju Svoboda pa so potem v zakonodajni postopek vložili nov predlog zakona. Ta se ni pretirano razlikoval od prvotnega, le da je bila iz njega črtana možnost evtanazije. Določal je torej, da bi si smrtonosno učinkovino, do katere bi bili po presoji pristojne komisije pod določenimi pogoji upravičeni pacienti, posameznik vnesel izključno sam. Zakon je bil naposled potrjen v državnem zboru, a za vogalom ga že čaka še zakonodajni referendum.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
Izraelska ministra v Sloveniji nezaželeni osebi
Zunanjim ministrom EU kljub temu, da Izrael krši pridružitveni sporazum z unijo, po dveh mesecih tuhtanja ni uspelo sprejeti niti enega ukrepa zoper državo, ki že 22 mesecev muči, strada in pobija Palestince. Sestali se bodo spet avgusta. A zakaj bi čakali tako dolgo? Slovenija se je odločila, da bo prvi korak naredila sama, in izraelska politika Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi. S tem je postala prva država v EU, ki je sprejela tovrstni ukrep, čeprav so se prej zanj že odločile Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška. Omenjena politika veljata za najskrajnejša ministra v genocidni vladi Benjamina Netanjahuja.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Svet
Na Evropsko unijo se ne gre več zanašati. Sankcije zoper Izrael mora uvesti Slovenija sama.
Po dveh mesecih premlevanja, kaj storiti s pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo (EU) in Izraelom, je svet EU za zunanje zadeve prišel do zaključka, da ni treba storiti ničesar. Ničesar, da bi se ustavil genocid v Gazi. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ki je po zasedanju zunanjih ministrov EU v torek resda dejala, da ukrepi zoper Izrael ostajajo »na mizi«, naj bi bila pomirjena. Izraelske oblasti so se po »konstruktivnem dialogu« namreč zavezale, da bodo izboljšale dotok humanitarne pomoči v Gazo.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Politika
Dolgotrajna oskrba za telebane
Dvajset let so se pisali razni predlogi zakona o dolgotrajni oskrbi in nemalo različic je poniknilo v predal. Nazadnje ga je sprejela prejšnja Janševa vlada in nanj vezala evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost – a je bil ta zakon dejansko neizvedljiv in ni imel zagotovljenega stabilnega financiranja. Vlada Roberta Goloba je zato za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, medtem ko sta vzpostavitev novega sistema in tretjega stebra socialne varnosti (poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), za katerega se bo prihodnji mesec prvič pobralo tudi solidarnostni prispevek, postali prioritetni nalogi ministrstva za solidarno prihodnost in ministra Simona Maljevca. Sistem dolgotrajne oskrbe se je zagnal. Ker gre za tako kompleksen sistem, pa ni nenavadno, da je okoli njega še zmeraj veliko nejasnosti.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Svet
Zmaga atletinje Caster Semenya
Caster Semenya, olimpijska in svetovna prvakinja v teku na srednje proge, je bila leta 2009, po zmagi na svetovnem prvenstvu v atletiki, osumljena, da ni ženska. Oziroma da ni »čisto zares ženska« – in da mora biti potemtakem moški. Pri testiranju se je izkazalo, da ima v krvi zvišano raven testosterona in da se je rodila s spolnima kromosomoma XY, sicer značilnima za moške. Že leta 2011 je Mednarodna atletska zveza uvedla nova pravila, ki so za športnice določila zgornjo mejo testosterona, kar je imelo pogubne posledice za športno pot številnih atletinj, če se niso odločile za znižanje ravni testosterona s hormonsko terapijo.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet
Francesca Albanese, mednarodna pravnica in posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja, je marca lani objavila posebno poročilo o razmerah v Palestini – naslovila ga je Anatomija genocida. Pol leta po Hamasovem terorističnem napadu in pol leta po začetku obleganja Gaze je v njem zapisala, da »obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bil dosežen prag, ki kaže na izvajanje genocida nad Palestinci v Gazi«. Od takrat je za nekatere persona non grata, v Izrael nima vstopa, v očeh drugih pa velja tako rekoč za herojinjo. Vnovič je mednarodno javnost pred kratkim razburkala s poročilom Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida, v katerem odgovarja na vprašanje, komu genocid pravzaprav najbolj polni žepe.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Politika
O tem, ali skozi Slovenijo potuje orožje v Izrael, ni evidenc
Matej Tašner Vatovec, vodja poslanske skupine Levice, je na obrambnega ministra Boruta Sajovica nedavno naslovil poslansko vprašanje v zvezi s tranzitom orožja skozi Slovenijo v Izrael v zadnjih 21 mesecih, odkar v Gazi poteka genocid. Konkretneje ga je zanimalo, ali ministrstvo uresničuje 77. člen zakona o obrambi, ki določa, da lahko dovoljenje za izvoz, uvoz ali tranzit orožja čez državno ozemlje zavrne, če bi bilo s tem ogroženo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Slovenije ali če bi se s tem spodbujali oziroma omogočali oboroženi spopadi v državi, ki je končni uporabnik tega orožja.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Zasebni interesi v boju za duše
Čeprav psihoterapevtov pri nas naravnost mrgoli, tega poklica v Sloveniji zares ne poznamo. Ker zanj ni zakonske podlage, ki bi zahtevala minimalno izobrazbo ali usposabljanje, se lahko za psihoterapevta okliče praktično kdorkoli. Naj bo to klinični psiholog ali psihiater, ki to dejavnost opravlja v zasebnem sektorju, družinski terapevt, ki je izobrazbo pridobil na Teološki fakulteti, ali diplomant katere od zasebnih fakultet, ki so se odločile vstopiti na to področje (denimo ljubljanska podružnica zasebne Univerze Sigmunda Freuda). V skrajnih primerih pa lahko pacient, ki išče pomoč na trgu, naleti tudi na koga, ki je opravil samo »vikend tečaj« iz katerega od psihoterapevtskih pristopov, ali, še huje, pristane na kavču mazača, ki obljublja, da bo njegove tegobe odpravil s pomočjo energij in kristalov.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Na nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) smo se obrnili z vprašanjem, ali jo je zasebna Nova univerza že seznanila, da namerava ustanoviti novo članico – fakulteto za psihoterapijo. V skladu z zakonodajo bi bila namreč to dolžna storiti v 30 dneh. »Svet Nakvisa se je z namero o spremembi notranje organizacije univerze seznanil,« so potrdili na agenciji. »Če želi fakulteta izvajati nove javno veljavne programe, pa mora za to pridobiti akreditacijo.«
