Luka Volk
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Družba Za naročnike
Vseprisotni duh je zvit in na vse pretege se trudi, da bi razširil svoje občestvo
Ko so na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete pripravili letošnje informativne dneve, je zaposlene presenetilo povečano zanimanje nekaterih študentov za možnost kombinacije dvopredmetnih magistrskih pedagoških in andragoških študijskih programov z nepedagoškim programom zakonskih in družinskih študij, ki se izvaja na Teološki fakulteti. Za kaj takšnega so slišali prvič – zato so bili toliko bolj presenečeni, ko so ugotovili, da se ta možnost že oglašuje na spletnih straneh Filozofske in Teološke fakultete, v informacijskem sistemu pa so bile odprte možnosti vpisa.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Družba
Strah, ki ga med starši povzroča propaganda desnice
Na Osnovni šoli Šentjernej so se pred dvema tednoma odločili, da bodo zaključek šolskega leta popestrili s tematskim tednom, a so bili otroci zanj prikrajšani zaradi pogroma, ki ga je na družbenih omrežjih sprožil Zmago Jelinčič, in moralne panike, ki so jo zagnali nekateri starši. Kaj je bilo jabolko spora? Otroci, ki so predlagali, kaj bi počeli te dni, so si za enega od njih zamislili, da bi se preoblekli v nasprotni spol – fantje, ki bi hoteli, bi si tisti dan lahko nadeli obleko, dekleta pa bi si narisala brke.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet Za naročnike
Mesec po tem, ko so evropski zunanji ministri z večino potrdili revizijo pridružitvenega sporazuma med Izraelom in Evropsko unijo (EU), konkretneje preučitev njegovega drugega člena, ki pogodbenici zavezuje k spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, je iz Bruslja prišlo previdno mnenje: drži, »obstajajo znaki, da Izrael krši svoje obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami v skladu z drugim členom pridružitvenega sporazuma EU-Izrael«.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet Za naročnike
Nevladna organizacija Novinarji brez meja je v zadnjem poročilu o medijski svobodi za Srbijo zapisala, da je pritisk na medije dosegel raven, kakršne ni bilo od 90. let, se pravi vse od režima Slobodana Miloševića. Srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovemu krogu je uspelo podrediti medijski prostor tako rekoč v celoti, redko os odpora v državi pa pomeni peščica medijev, ki spadajo pod okrilje skupine United, kot sta televiziji N1 in Nova. Do nedavnega je bil na čelu te družbe srbski medijski mogotec Dragan Šolak, eden največjih Vučićevih oponentov, a so iz skupine prejšnji teden sporočili novico o njegovi zamenjavi.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Družba
Ko je v Mariboru predprejšnji vikend potekala parada ponosa, je udeležence povorke tam pričakala tudi skupina mladih, večinoma mladoletnih fantov, združenih v »domoljubno in rodoljubno gibanje« Slovenski red, ki se, kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, »zavzema za enoten, močen in ponosen slovenski rod«. Ta skupina mladih naj bi stala tudi za napadi na Mariborko, knjigarno, ki je v zadnjem letu, odkar je pred svoj vhod prvič izobesila mavrično zastavo, doživela več homofobnih izpadov.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Politika Za naročnike
Kaj je stanovanje? Odgovor na to vprašanje se zdi zdravorazumski in tudi stanovanjski zakon, ki naj bi ponudil odgovor nanj, je jasen: gre za skupino prostorov, »namenjenih za trajno bivanje«. Stanovanje ni klasična investicija – kot so bančne vloge, delnice, obveznice, vezave, vlaganja v sklade ipd. –, temveč je namenjeno bivanju, uresničevanju te temeljne, življenjske potrebe posameznika, da ima dom, streho nad glavo. Prav zato slovenska ustava državi nalaga, da mora ustvarjati možnosti, »da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«. To pomeni, da mora s stanovanjsko politiko to potrebo prepoznati kot javni interes – s tem v mislih pa tudi omejevati pravice, ki jih imajo lastniki stanovanj v svojem delovanju na stanovanjskem trgu.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Politika Za naročnike
Levica + Vesna / Koalicija prihodnosti
Že pred zadnjimi evropskimi volitvami so potekali pogovori med vladno Levico in zeleno stranko Vesna, ali bi nastopili s skupno listo na volitvah, a niso obrodili sadov. Stranki sta se na volitve podali vsaka zase, pri čemer je Levica ostala praznih rok, Vesna, ki je ponudila podporo Vladimirju Prebiliču, pa je z njim pridobila glas v evropskem parlamentu. Pogovori so potekali dalje in zdaj dozoreli do točke, da sta se stranki v torek s podpisom namere o sodelovanju zavezali k oblikovanju skupne liste na prihodnjih državnozborskih volitvah – nastala naj bi, kot je bilo slišati v torek, nova »zeleno-leva koalicija prihodnosti«.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet Za naročnike
Ali Iran razvija atomsko bombo?
Ameriški The New York Times je 5. januarja 1995 natisnil članek z naslovom Ameriški in izraelski uradniki se bojijo, da bi Iran lahko v petih letih razvil atomsko bombo, v katerem so višji izraelski uradniki razlagali, da bi bilo nujno razmisliti o preventivnem napadu na iranske jedrske reaktorje. Takšnih podobnih naslovov in pozivov je bilo v naslednjih letih in vse do danes še nemalo – Iran je domnevno ves čas tik pred tem (»čez pet let«, ne, »čez dve leti«, morda »v samo nekaj mesecih«), da razvije jedrsko orožje. Kaj stoji za tem, pomeni Iran resno jedrsko grožnjo ali pa gre zgolj za propagando?
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura
»Ko gre za orožje, začne denar rasti na drevesih«
Za trenutek se je že zdelo, da ne bo prispel v Slovenijo. Na zagrebškem letališču, kjer naj bi pristal z letalom, je prišlo do nenavadnega zapleta: med pristankom je na tamkajšnji travnati površini namreč nasedlo zasebno letalo, zato so morali letališče za nekaj časa zapreti za promet. »To je bila zagotovo zarota!« se je zasmejal Édouard Louis (1992), ko se nam je vendarle uspelo usesti z njim za pogovor. In res je vse skupaj zvenelo malce ironično. Enemu najvidnejših francoskih pisateljev in intelektualcev, ki je zaslovel s pisanjem o sebi in svoji družini, o odraščanju v delavskem razredu in okolju ter razrednem nasilju – je avtor knjig, kot so Spremeniti se: metoda, Kdo mi je ubil očeta, Boji in preobrazbe neke ženske ... –, je obisk pri nas skorajda preprečilo nasedlo zasebno letalo. V Ljubljani sta ga na treh različnih dogodkih ta teden gostili Založba /*cf ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Minulo soboto se je v Mariboru paradne povorke po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 350 ljudi, med njimi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, udeležence povorke pa je v drugem največjem slovenskem mestu pričakala skupina v veliki večini mladoletnih fantov, domnevno članov »domoljubnega« in »rodoljubnega« gibanja Slovenski red, ki so se po Mariboru sprehodili s transparentom z napisom »Bodite ponosni na narod, ne na greh«.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi
Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
»Prvi pogoj dialoga je enakost. Tega pri skrajni desnici ni.«
Po desettedenski blokadi humanitarne pomoči v Gazi – ko so iz te od vojne uničene enklave začele prihajati fotografije shiranih otrok, izraelska oblast pa je začela napovedovati še krvoločnejše napade –, so nekateri evropski voditelji, med njimi tudi slovenski, minuli mesec povzdignili glas, svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve pa je sprejel odločitev, da bo zaradi kršitev človekovih pravic pod drobnogled vzel pridružitveni sporazum med Izraelom in EU. O nasilju, ki je postalo del našega vsakdanjika, in samodržcih, ki na njem gradijo svoj politični kapital, smo se pogovarjali s filozofom dr. Vittoriem Bufacchijem, ki poučuje moralno in politično filozofijo na Univerzi v Corku na Irskem. V Ljubljani ga je gostil Pedagoški inštitut.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Kaj tiči v ozadju odpovedi delovnega razmerja Frideriku Klampferju?
Filozofu Frideriku Klampferju, donedavnega predavatelju na mariborski Filozofski fakulteti, je bila marca vročena odpoved delovnega razmerja. Formalno naj bi bil za to kriv birokratski zaplet – potekla mu je habilitacija v naziv izrednega profesorja, vlogo zanjo pa je, ob zagotovilih, da s tem ne bo težav, oddal precej pozneje, kot narekujejo pravila. Dober delodajalec bi v tem primeru najbrž poskrbel, da zagato reši ... Vendar kafkovski proces, ki je sledil in še poteka, Klampferju, tudi glasnemu kritiku dekana Darka Friša, daje misliti, da vodstvu fakultete ni bilo nikoli do tega.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet
Ko so bili na poljskih predsedniških volitvah objavljeni izidi vzporednih volitev, je zmago najprej slavil Rafał Trzaskowski, sredinski kandidat vladajoče Državljanske koalicije, ki jo vodi Donald Tusk.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Zakaj Janez Janša, Branko Grims in Anže Logar zanikajo genocid v Gazi?
Kaj človeka v sodobnem, visoko tehnologiziranem svetu, ko lahko nekatere najkrutejše zločine zoper človeštvo spremlja tako rekoč v živo, privede do tega, da ob tem molči? Kako lahko, ko spremlja pretakanje krvi, bombardiranja civilistov, razseljene družine, sestradane, od vojne izmučene otroke, razčetverjena telesa, nepredstavljivo uničenje in nasilje – ja, genocid v Gazi –, pogleda proč? Še več, kako se lahko tako brezbrižno postavi na stran genocida ali ga celo zanika?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Svet
Sankcije zoper Izrael / Kaj lahko storijo evropske države?
Prejšnji teden je svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve potrdil revizijo pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki med drugim ureja trgovinske odnose med pogodbenicama. Kaj sledi?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Družba
Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji (Giro d’Italia), dolga 195 kilometrov, se je minulo soboto končala na Trgu Evrope med obema Goricama, pri čemer je šlo nekaterim malce v nos, da je po koncu vožnje nebo preletela italijanska akrobatska letalska skupina Frecce tricolori in za seboj pustila meglico v barvah italijanske zastave. Prebivalce obeh Goric pa je že navsezgodaj presenetil tudi nov napis na pobočju Sabotina – sloviti napis TITO je za nekaj časa prekril ogromen transparent z napisom ROGLA, nekakšen hommage kolesarju Primožu Rogliču.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
V ponedeljek je svet RTV Slovenija opozoril na še zmeraj negotovo finančno prihodnost javne radiotelevizije, ki bo pri državni zakladnici kmalu zadolžena za osem milijonov evrov, brez vladnega ukrepanja pa bi letošnje leto lahko, če bo varčevala, končala s primanjkljajem približno šest milijonov evrov. Vlada je s finančno injekcijo in desetodstotnim zvišanjem RTV-prispevka že poskušala stabilizirati njeno finančno stanje, a naj bi bil večji del dodatnih sredstev, ki se je stekel v njeno malho, porabljen zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Hišo naj bi pred potopom rešila novela zakona o RTV, ki je v javno obravnavo prišla ravno v ponedeljek.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
SDS proti Milosavljeviću / Profesor, ki ne misli biti tiho
Strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je avgusta 2022 ob novici, da bo novinar Luka Svetina – pred tem voditelj na Nova24TV, danes na Planetu TV in spletnem portalu Domovina.je – postal voditelj paradne oddaje TV Slovenija Odmevi, za N1 povedal, da »strankarska glasila, kot so Nova24, Demokracija in druge sorodne platforme«, četudi jih najdemo v razvidu medijev, zanj »niso mediji; in avtorji, ki tam delajo, niso novinarji, ampak so strankarski sodelavci in promotorji«.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
Bodo evropske države vendarle začele sprejemati resne sankcije zoper Izrael?
Ob 77. obletnici nakbe, eksodusa Palestincev z ozemelj, ki jih je zasedel Izrael med vojno leta 1948, in v času, ko Palestincem spet grozi izgon, tako rekoč druga nakba, in ko v Gazi poteka genocid, je Evropo zajel val protestov. Ti so med drugim potekali v Bruslju, Stockholmu, Berlinu, Ženevi, Milanu, Dublinu, Atenah (...) – med najodmevnejšima pa sta bila tisti v Londonu in Haagu, kjer se je zbralo na desettisoče protestnikov. Njihovo sporočilo je bilo enotno: Evropa ne more zgolj mirno spremljati morije in načrtnega stradanja Palestincev, ki ga izvaja izraelska vlada. Neukrepanje = sostorilstvo.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Svet
Izraelska vlada se je odločila, da ljudi dobesedno izstrada do smrti
Slavni britanski dokumentarist Louis Theroux je že pred 15 leti posnel dokumentarec The Ultra Zionists, v katerem je intervjuval skupino ultranacionalističnih Izraelcev, ki so se po »verski dolžnosti« naselili po Zahodnem bregu, da bi tam ustvarili judovsko večino. Z novim filmom The Settlers (2025) se je Theroux ob koncu prejšnjega leta vrnil na Zahodni breg in tam ugotovil, kako so se po mednarodnem pravu nezakonite naselbine ob podpori in zaščiti izraelske vlade po 7. oktobru 2023 še razširile, nasilje in nadzor nad palestinskim prebivalstvom pa dodatno okrepila. Po dokončnem uničenju Gaze, pomoru ali izgonu Palestincev – potem ko se bodo »v Gazi zgodile stvari, ki jih še niste videli«, kot je na začetku tedna napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu –, že načrtujejo, kako bi ponovno naselili tudi to območje.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
»Študenti, ki so judovskega rodu, poročajo, da se počutijo ogrožene, saj večina podpira Palestino«
Friedrich Merz, vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), je po manjšem debaklu, ko v prvem krogu v bundestagu ni dobil dovolj glasov, le prisegel in postal deseti nemški kancler. To je bila zagotovo slaba popotnica za vlado, naslednico Scholzeve, ki je bila pogosto deležna kritik prav zaradi nestabilnosti. In hkrati za vlado na čelu največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi zaradi spremenjenih razmer v svetu igralo vodilno vlogo pri odzivu na Putinovo ravnanje in ruski napad na Ukrajino ter na Trumpovo hazarderstvo v svetovni politiki. Česa se bo morala lotiti najprej? »Številnih tudi starih težav, čeprav novih odgovorov ne vidim na obzorju,« se boji nemški filozof dr. Dirk Quadflieg, profesor na Univerzi v Leipzigu na Saškem, ki sicer velja za eno glavnih oporišč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), stranke, ki bi od morebitnih napačnih potez nove vlade lahko imela največ koristi. Nedavno sta ga v Ljubljani gostila Goethe-Institut Slovenija in Filozofska fakulteta.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Politika
Borut Pahor je prvi bivši državnik, ki bo tržil svoja družbena omrežja
Bivši predsednik države Borut Pahor je po izteku predsedniškega mandata zunanjemu ministrstvu dajal jasne signale, da bi se rad znašel v diplomaciji, a mu zvezde niso bile naklonjene. Zato je ustanovil zasebni zavod Prijatelji Zahodnega Balkana in podjetje za poslovno svetovanje, obenem pa je že pred dvema letoma začel razlagati, da premišljuje, »kaj naj z družbenimi omrežji«, ki so mu kot nosilcu laskavega naslova kralja Instagrama vsa ta leta »služila kot bližnjica do volivcev«. Premišljeval je skratka, kako kapital, ki ga je pridobil med dolgoletno politično kariero, čim bolje unovčiti in pretopiti – v denar, seveda.
-
16. 5. 2025 | Politika
Hoivik na strehi / »Smejite se Janši, ki pravi, da smo se osamosvojili, osvobodili pa še ne«
Pred zgradbo državnega zbora so morali popoldne posredovati policija, gasilci in reševalci. Neuradno naj bi se poslanec SDS Andrej Hoivik najprej zabarikadiral v pisarno in se nato povzpel na streho stavbe, od koder je grozil, da bo skočil. »Ne pustite si nikoli vzeti glasu. Ne pustite si vzeti demokracije. Vi ste ljudstvo, dva milijona nas je. Dva milijona!« je med drugim kričal poslanec s strehe parlamenta, pred katerim se je zbrala manjša množica ljudi.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
»Varuhi spomina« / Italijansko združenje Unija Istranov na romanju po Sloveniji
Italijansko združenje Unija Istranov, ki predstavlja istrske ezule (begunce) in njihove potomce, že dolgo izvaja vsakoletna romanja po Sloveniji. Pri tem so večkrat povzročili napetosti med prebivalstvom, na primer leta 2018, ko so jim krajani Lokev preprečili shod pri jami Golobivnica. Leta 2011 so sicer dvignili precej prahu z vabilom na prireditev ob dnevu spomina na žrtve fojb, na katerem so strelski vod italijanskih fašistov, ki je med drugo svetovno vojno usmrtil Slovence, prikazali kot partizane, ki streljajo na civiliste. Pred devetimi leti pa so zahtevali preklic italijanskih odlikovanj slovenskim partizanskim voditeljem Mitji Ribičiču, Marku Vrhuncu in v Trstu rojenemu Franju Rustji.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Svet
Poljaki so pred dvema letoma prekinili osemletno vladavino konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS). Vendar pa novi vladi Donalda Tuska, ki je pred volitvami obljubljal pomembne sodne reforme in popravo krivic, pa tudi liberalizacijo splava v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan, doslej ni uspelo izpolniti obljub. Pogosto prav z izgovorom, da bi zakoni, sprejeti v parlamentu, lahko naleteli na predsedniški veto Andrzeja Dude, sedanjega predsednika Poljske, ki prihaja iz PiS. Ta se po desetih letih poslavlja s položaja, Poljaki pa se v nedeljo odpravljajo na predsedniške volitve.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
Bi bil Marx danes okoljski aktivist?
Ob omembi Karla Marxa bi večina najbrž najprej pomislila na industrijsko revolucijo in romantičnega revolucionarja, ki je bodril proletariat, naj se odreši svojih verig in prevzame sredstva za proizvajanje, vendar so predvsem njegova zrela dela prinesla globlje analize kapitalističnega sistema. Sodobne interpretacije poznega Marxa pa namigujejo celo, da naj bi se zavedal tudi negativnih vplivov kapitalizma na okolje.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Politika
Na odločitev o pokopu žrtev povojnih pobojev bo treba še nekoliko počakati
Poleg čevapčičev in piva in delavskih parol letos ob 1. maju na Rožniku ni manjkalo niti pogrevanja polpretekle zgodovine. Ljubljanski župan Zoran Janković je v slavnostnem nagovoru spet poudaril, da »dokler bo to vodstvo mestne občine, v Ljubljani ne bomo dopustili sprememb naše svetle zgodovine. Ne bomo dopustili spomenikov fašistom, nacistom in domačim izdajalcem.« S tem je meril na pobude, da bi v Ljubljani pokopali posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev izpod Macesnove gorice, ki so bili nedavno prepeljani iz garaže kočevske komunale na novo, začasno lokacijo v državno kostnico v Škofji Loki, kjer naj bi počakali na odločitev o končnem pokopu.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Svet
Na Pirenejskem polotoku so prejšnji teden v ponedeljek doživeli najhujši izpad električne energije, kar jih pomnijo. Čeprav jim je oskrbo z elektriko v Španiji in na Portugalskem uspelo do naslednjega dne že vzpostaviti, je še zmeraj slišati špekulacije, kaj naj bi povzročilo ta ekstremni dogodek. Če bi si dovolili biti malce zlobni in priliti nekaj olja na ogenj teorij zarote, ki so začele krožiti po družbenih omrežjih, bi lahko ugibali, da je k električnemu mrku prispevalo tudi zgrinjanje konservativcev v Valencio, kjer je prejšnji teden potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP).
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga leta vodil na Metelkovi v Ljubljani, sicer pa je napisal tudi več deset knjig o filozofiji, psihoanalizi in filmih, ki jih naravnost obožuje. Kadar ne piše, se rad pogovarja. »V pogovoru se skriva bistvo odnosov,« pravi, »odnosi pa skupaj držijo svet.« Zato je za začetek pomembno, da se sploh znamo pogovarjati.
