Jure Trampuš
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
V času dolgih priprav na še ene prelomne volitve stranka SDS ne počiva. Deluje kot dobro naoljen stroj, njeni predstavniki in predsednik Janez Janša potujejo po Sloveniji in prepričujejo svoje člane, da vsak glas šteje. Slovenijo lahko »osvobodijo« le volivci, ki podprejo njega in njegovo stranko.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta leta 1974, od tega je že več kot 40 let (!), je v 191. členu določila, da je »pravica človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.« Jugoslavija je takrat postala ena od prvih držav, ki so v ustavo zapisale pravico do svobodnega odločanja. Nekaj let kasneje, 26. aprila 1977, je v Sloveniji začel veljati zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, v njem pa so bile podrobno predstavljene različne politike, s katerimi naj bi se uravnavalo rojstvo – vse od kontracepcije, prekinitve nosečnosti pa do zdravljenja neplodnosti.
-
24. 8. 2017 | Kultura
V Mladini bo začel izhajati strip Zadnji let Tonija Mrlaka. Strip, ki sta ga ustvarila Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, tandem, ki je naredil tudi kultne Meksikajnarje, naš naobsežnejši strip, opisuje življenjsko zgodbo pilota helikopterja, ki je bil sestreljen med osamosvojitveno vojno v središču Ljubljane. Helikopter je na svojem zadnjem letu prevažal kruh, sestrelili pa so ga s stolpnice na Trgu republike. V Ljubljani se je pač »premalo pokalo«.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Družba
Kdo je sosed spomenika žrtvam vojn
Na robu ljubljanskega Kongresnega trga obratuje »najboljši ljubljanski bar z najboljšimi koktajli« – kot se oglašuje sam – z imenom Pr’ Skelet. Gre za disko bar, študentski in še kakšen žur prostor, ki ponuja mešano glasbo in zabavo za vse generacije, latino, jugo, casual night in več, kot dodatek pa še »samosvoj ambient z okostnjaki«. Na to opozarja velik pano z okostnjakom, ki je oblečen kot kuhar, pred vhodom v nočni klub, zraven je obešen v kletko ujet »kostko«.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Politika
Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo
Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Jože Dežman ni navaden zgodovinar. Nekoč je bil urednik Borca, pisal je o partizanskih epopejah in naprednih revolucionarnih silah, ker je nečak narodnega heroja, je bil v mladih letih imenovan za predsednika komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil. Potem se je zgodila sprememba, postal je eden od najostrejših kritikov narodnoosvobodilnega boja, predvsem revolucije in nasilja, ki ga je ta prinesla. Njegove kritike so bile ponekod upravičene, četudi pavšalne, ideološke, revanšistične. Njegova dela niso imela večje strokovne veljave, imela pa so širok politični odmev. Jože Dežman je v času prve Janševe vlade postal direktor Muzeja novejše zgodovine, v času druge direktor Arhiva Slovenije. Svojih novodobnih političnih simpatij ni nikoli skrival, kritikom iz zgodovinske stroke pa je pravil, denimo dr. Božu Repetu, da »trosijo blodnje« in »prodajajo puhlo repo«. Jože Dežman je titoizem primerjal z nacizmom. V vseh teh letih je delal tudi v komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, evidentiral je lokacije, sodeloval pri izkopih in se s politiko pogovarjal, kako se do zgodovine in njenih žrtev vesti dostojno. Jože Dežman gotovo ni človek, za katerega bi lahko trdili, da ima na dogajanje v drugi svetovni vojni in neposredno po njej neobremenjen, vsaj deloma objektivističen pogled. Nasprotno – njegov pogled na zgodovino je strukturno enak pogledu tistih, ki so neposredno po vojni govorili zgolj o partizanskih zmagah, o napakah, porazih, zločinih pa so molčali. A vse to je razumljivo, kdor se ukvarja s trupli in kostmi, težko ostane ravnodušen.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
V Ljubljani, v njeni okolici, po vsej Sloveniji je na stotine spomenikov, spominskih plošč, velikih ali skromnih pomnikov preteklosti. Na njih so rdeče zvezde, pod njimi imena, verzi, pozivi k spoštovanju tistih, ki so padli v boju za svobodo. Dokler je spomin na njihovo žrtev živ, so živi tudi oni.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
Svetlana Makarovič: Vsak sistem sloni na slinarjih
Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki dejstvo, da se Svetlana Makarovič danes razglaša za komunistko, povezujejo s tistim, kar je komunizem pomenil v socialistični Jugoslaviji. Pomenil je nekaj dobrega, a tudi nekaj slabega. Svetlana Makarovič, ko je bila mlada umetnica, pri oblasti ni bila priljubljena, nasprotno, nadzirali so jo, omejevali so jo, silili so jo, naj vstopi v komunistično partijo. Nazadnje so se namenoma spravili še na njenega tedaj že nekdanjega sopotnika, pesnika Gregorja Strnišo, ki je umrl v prepričanju, tako so mu dejali, da je Makarovičeva delala za Udbo. »To je eden od najbridkejših spominov v mojem življenju,« pravi Makarovičeva danes.
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Tine Hribar je eden izmed pobudnikov ustanovitve Nove revije, njen prvi glavni urednik, pisec v 57. številki, član kolegija Odbora za človekove pravice, redaktor pisateljske in Demosove ustave. Bil je med pobudniki za razpustitev Demosa, je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig o etiki, narodu, veri, odnosu do sveta in svetega, je oster kritik vsakršnega totalitarizma, tako z leve kot desne, vztrajen zagovornik sprave in pokopa vseh mrtvih.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Politika
Združena levica, konglomerat štirih političnih skupin, treh strank in ene vstajniške, bo 24. junija – zgolj po naključju tik pred dnevom državnosti – prenehala delovati kot koalicija.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Politika
Mladina je te dni na Strasbourško sodišče za človekove pravice (ESČŠ) poslala pritožbo zaradi odločitve slovenskih sodišč v primeru objave družine Branka Grimsa v satirični rubriki Mladinamit.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Politika
23. maja so na gradbišču ljubljanske džamije zasadili ambrovec; drevo naj bi zraslo 20 metrov visoko, jeseni pa naj bi imelo rumenooranžne liste. Bilo naj bi »simbol miru in verskega sodelovanja«, kajti, kot je dejal mufti Nedžad Grabus, »našo ljubezen do boga mora spremljati ljubezen do soseda«.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Igor Omerza, ki je v zadnjih letih postal raziskovalec arhivov in polpretekle zgodovine, je pred tedni izdal knjigo o »obveščevalnem spremljanju« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Med drugim je Omerza v knjigi objavil dokumenta, ki naj bi dokazovala, da je za obveščevalce, ne za jugoslovanske, pač pa italijanske, delal tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Tako naj bi Pirjevec sodeloval z italijansko službo Digos in tam poročal o dogajanju med slovenskimi zamejci ter o Borisu Pahorju. Z drugimi besedami, kot prepričani Slovenec naj bi Italijanom ovajal svoje slovenske prijatelje in znance. V intervjuju Pirjevec pojasnjuje svoj pogled na sporne dokumente iz arhiva.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
Marjan Šarec, kandidat za predsednika republike
Marjan Šarec je že dobrih šest let župan Kamnika, prej je veliko delal na radiu, znan je bil po sodelovanju v oddaji Radio Ga-Ga in oponašanju slovenskih politikov. Danes se s tem ne ukvarja več. Pravi, da mora biti meja med zabavo in politiko jasno postavljena, zdaj, ko je župan, ne more popoldne prebrati žalnega govora na pokopališču, zvečer pa kot Ivan Serpentinšek zabavati množice na gasilski veselici. A odločil se je, da stopi še korak naprej. Kandidiral bo za predsednika republike. Ne le zato, ker je čas za novo generacijo, pač pa predvsem zato, ker misli, da je funkcija predsednika republike preresna, da bi jo prepustili tistim, ki v njej vidijo zabavo in lastno promocijo.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
V ponedeljek, 15. maja, je za zaprtimi vrati v kleti parlamenta potekala zaupna seja komisije, ki se ukvarja z nadzorom varnostno-obveščevalnih služb. Po državnozborskem poslovniku jo v skladu z načeli demokracije vodi predstavnik opozicije, torej Branko Grims, izvedenec za vprašanja migracij, mednarodne politike, svobodo medijev in fitnes. Poslanci so bili na seji zelo produktivni. Razpravljali so o Sovi, o dogodkih na Balkanu, pa tudi o Georgeu Sorosu, velekapitalistu, ki, kot bi dejal Branko Grims, »sodi na sodišče«.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
Je Borut Pahor res nepremagljiv?
Borut Pahor, človek, ki »objema svet« in ki, sodeč po zadnjih slikah na Instagramu, v New Yorku med političnimi aktivnostmi rad tudi teče v okolici stavbe Združenih narodov, pa tudi v Radencih – kaj je sploh tisto, česar nima rad –, velja za nespornega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Zdi se, da ga nihče ne more premagati. V Sloveniji naj skratka ne bi bilo resnega politika, javne osebe, ki bi mu bila konkurenčna. Morda bi ga v Ljubljani premagal Zoran Janković, ne pa seveda v celotni Sloveniji. Za Pahorjevo navidezno moč je več vzrokov, dva od njih sta slog njegovega predsedovanja in politična kilometrina, tretji je ustavna vloga predsednika republike, ki, vsaj na prvi pogled, predsedniku daje zgolj predstavniško funkcijo, pa četudi bi morala biti njegova vloga veliko vplivnejša in pomembnejša od zgolj fotografiranja za Instagram.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Kdor misli, da je slovenska obveščevalna služba (Sova) prijaznejša od ameriških, ruskih, britanskih, nemških, kitajskih ali kakšnih drugih, se seveda moti. Vse obveščevalne službe na svetu so prepričane, da imajo preveč omejitev in premalo pristojnosti, vse trdijo, da pretirano sklicevanje na človekove pravice škodi nacionalnemu interesu. Kot je pokazal Edward Snowden, nekdanji uslužbenec NSA, ki je danes skrit nekje v Rusiji, so ZDA leta neselektivno in množično zbirale elektronske podatke o ameriških državljanih, o tujih politikih, novinarjih, intelektualcih, zbirale so vse, kar so lahko, a to ironično ni preprečilo razmaha vojn in terorizma, je pa pokazalo, da živimo v steklenem stolpu, kjer represivni organi o nas vedo vse.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Bojana Potočnik v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju uči slovenščino. Že pred leti je javno govorila o nesmiselnosti varčevanja v šolstvu, o napakah politike in stroke, a se zdi, da je niso poslušali, stvari se v šolstvu niso bistveno spremenile. »Ni mi vseeno,« pravi. »Nočem biti Angelca Likovič, nikakor, a v šoli je narobe preveč stvari.« Kaos, ki naj bi grozil devetletki, jo lahko pokoplje. Bojana Potočnik ima svoj poklic rada, dejavna je v gledališkem krožku, njena predstava Prosto po Gorencu je nedavno dobila laskave pohvale na območnem srečanju gledaliških skupin. Rada ima tudi poezijo, predvsem Srečka Kosovela. V njeni učilnici je veliko citatov angleškega pisatelja Roalda Dahla. »Duhovit je, nagajiv, s srcem na strani otrok.«
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Božo Predalič, človek, ki je začel kot cvetličar, nadaljeval kot generalni sekretar Janševih vlad, v vmesnem času pa pod patronatom političnega tovariša dr. Lovra Šturma še doktoriral na temo dvojne volilne pravice narodnih manjšin, se je v zadnjem obdobju veliko ukvarjal z Novo24, medijem v službi resnice. Bil je eden izmed koordinatorjev ustanovitve.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Nevarno spreminjanje šolskega sistema
Ko je premier Miro Cerar lani aprila obiskal Zavod svetega Stanislava v Šentvidu, je bilo jasno, da se največja parlamentarna stranka SMC ne bo zmogla izogniti odločitvi ustavnega sodišča o tem, da mora biti financiranje zasebnih in javnih osnovnih šol izenačeno. »Zakon bo čim prej sprejet,« je Cerar obljubil ljubljanskemu pomožnemu škofu Antonu Jamniku.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Družba
Ni naključje, da je na blogu Kavarne Hayek, slovenskem spletnem portalu, kjer se zavzemajo za ekonomsko svobodo in svobodo posameznika (za absolutni liberalizem, pravzaprav), objavljen članek, ki brani napovedani nastop hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru. »Ne gre za to, da bi Thompsonove pesmi opevale hrvaško domoljubje. Ne, težava je domoljubna pesem kot taka. Levičarji sovražijo vse, kar diši po patriotizmu, sovražijo vse pesmi, ki opevajo žrtvovanje in boj za svojo državo ali narod,« so zapisali (in pozabili na celoten opus partizanskih pesmi). Nato so nadaljevali, da je nasprotovanje ustaškemu pozdravu »Za dom spremni« povsem enako nasprotovanju historičnemu grbu dežele Kranjske, modremu orlu s krono na glavi, ki so ga med drugo svetovno vojno domobranci uporabljali kot svoj znak. »Globalistični levičarji iz Slovenije se bojijo Slovencev, ki bi tako kot Thompson razmišljali o domoljubju, svobodi, narodu.«
-
22. 3. 2017 | Politika
Zjutraj je skupina protestnikov poskušala ustaviti deportacijo družine Korba-Sulejman na Hrvaško, ker so slovenski pravosodni organi odločili, da družina v Sloveniji ne more zaprositi za azil. To so storili kljub temu, da je bil otrok rojen v Sloveniji in da ima njegova mati zdravstvene težave.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Strah, ščuvanje in nespretni sekretar
»Resnično me je sram, da sem Slovenka. Izviram s Škofij, moja družina je živela tukaj, moji starši,« je v soboto popoldne v središču Škofij, majhnem naselju le streljaj od slovensko-italijanske meje, razočarano razlagala Odinea Zupin.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami
Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.«
-
3. 3. 2017 | Politika
Brez komentarja.
-
Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.
-
Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.
-
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser
Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.
-
V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož.
