Jure Trampuš
-
Kakšna je bila prva seja vlade Boruta Pahorja? Nič posebnega, dan po potrditvi ministrov je Pahorjeva ekipa oblikovala vladna telesa, imenovala državne sekretarje, spregovorila je še o finančni krizi. In se nasmejala v kamere.
-
To, da je Janez Janša za ministra za notranje zadeve predlagal Vinka Gorenaka, ni presenečenje. Gorenak je bil v rdečem socializmu policist, v demokraciji državni sekretar na notranjem ministrstvu, v času Pahorjeve vlade pa je v parlamentu vseskozi napadal takratno notranjo ministrico Katarino Kresal. Šel je celo tako daleč, to je priznal tudi na svojem blogu, da je v parlamentarno proceduro vložil zakon o testiranju javnih funkcionarjev za droge na podlagi govoric, da naj bi jih redno uživala Borut Pahor in Katarina Kresal. Kot nekdanji policist bi Gorenak moral vedeti, da govorice za obsodbo na sodišču niso dovolj, so pa dovolj za politični obračun. In tega je Vinko Gorenak odlično izpeljal.
-
Mariborska nadškofija je v finančnem peklu, njena podjetja so pred stečajem, banke želijo zaseči zastavljene nepremičnine, verniki so v cerkvenih skladih izgubili privarčevano premoženje. Odziv hierarhičnega vrha katoliške cerkve je bil doslej predvidljiv. Kljub temu da se je zlom cerkvenih finančnih institucij v Mariboru napovedoval več let, so vzroke zanj iskali v gospodarski krizi, slabih poslovnih odločitvah, nekaj malega naj bi bili krivi tudi škodoželjni mediji. Na dilemo, ki jo je v intervjuju za Mladino izpostavil dr. Marko Kerševan, češ, kako to, da je bilo bogatenje cerkve moralno v času, ko so finančne transakcije prinašale dobiček, danes, ko ga ne, pa naj bi bila ista dejanja moralno sporna, niso ponudili odgovora.
-
Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.
-
Slovenska politična realnost ima več zanimivih lastnosti, ki ji ne morejo biti v čast. To se je dobro pokazalo minulo sredo, ko v parlamentu Zoranu Jankoviću ni uspelo zbrati dovolj glasov. Zgolj nekaj primerov omenjenih lastnosti:
-
13. 1. 2012 | Politika
Nekaj o dvigovanju glasovnic in o politični korupciji
Janez Janša je včeraj v zagovor nedvigovanja glasovnic v parlamentu na oddaji Pogledi Slovenije dejal, da se v sredo to ni zgodilo prvič in da so to počeli tudi drugi. Kar je res. Na enem od glasovanj o Andreju Bajuku aprila 2000 je bilo razdeljenih samo 58 glasovnic. Več kot tretjina parlamenta ni volila.
-
Jankovićev poraz in poraz demokratičnega odločanja
Leta 1999 so v Avstriji zmagali socialdemokrati. A vlade niso sestavili, ljudska stranka se je povezala s Haiderjevimi svobodnjaki. Zmagovalec volitev je končal v opoziciji.
-
Družinski zakonik in človekove pravice: Legalizirani linč
Raziskovalni oddelek državnega zbora je dva dni pred volitvami objavil primerjalno analizo položaja otrok v istospolnih skupnostih. Parlamentarni raziskovalci so preverili, kaj določajo družinski zakoniki v različnih državah, kaj so o vzgoji otrok v istospolnih skupnostih ugotovile raziskave, kakšne pravice imajo otroci takšnih staršev. »Ob upoštevanju vsega prebranega in analiziranih rezultatov predstavljenih raziskav,« je zapisala Mojca Pristavec Đogić, »so lahko istospolne družine prav tako zdravo okolje za otroke kot heteroseksualne družine, glavno nevarnost oz. moteč faktor predstavljajo predsodki in določena dejanja iz okolice.« Ali Aleš Primc in njegova civilna iniciativa pomenita takšno nevarnost?
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Ko so na začetku junija volivci z veliko večino zavrnili pokojninsko reformo, ukrep vlade, za katerega je Borut Pahor dejal, da se bo »zanj boril kot lev«, je bilo jasno, da vlada ne bo končala mandata. Možnosti sta bili dve, ali Pahorjev odhod in novo koalicijsko mešanje ali predčasne volitve. Stranka SD se je odločila, da bo stala za svojim predsednikom. Janez Janša v tistem času ni mogel biti boljše volje. Vlada je razpadala, ankete so mu napovedovale zmago z veliko razliko, govoril je o ustavni večini.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Spletna stran SDS je bila še pred dobrim mesecem vir zarotniških napadov, manipulacij, zgroženih zapisov strankarskih podpornikov, pozivov k političnemu prevratu. Pred nekaj tedni je takšen način pisanja izginil, iz napadalnega medija se je stran www.sds.si prelevila v dolgočasen portal. Neposredni napadi na politične nasprotnike so se prenesli drugam. V „prave medije“. Na spletni portal nacionalne televizije (MMC), na tabloidni Požareport, na mariborski Politikis.si. Druge medijske hiše pa so zgodbam, ki so jih našteti odkrivali, nekritično sledile.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Te dni je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, torej rezultate razpisa medijskega sklada, ki je namenjen zagotavljanju uresničevanja pravice javnosti do obveščanja, zagotavljanju pluralnosti in raznovrstnosti medijskih vsebin.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
14. septembra letos, ob 10. uri, 44 minut in 13 sekund, je publicist in sodelavec Mladine Igor Mekina prijatelju, sodniku Francu Dobrovniku, s svojega elektronskega naslova poslal zasebno elektronsko sporočilo, v katerem je bil „link“ do enega od člankov. V Siolovi tehnični službi so ugotovili, da to elektronsko sporočilo ni bilo poslano nikomur drugemu, razen Dobrovniku. Ravno tako elektronskega sporočila niti Dobrovnik niti Mekina nista prepošiljala nikomur.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Politika
Razkritje, da je Gregor Virant leta 2009 kot bivši minister 12 mesecev prejemal nadomestilo, ni nič novega. Tudi dejstvo, da je Virant v tem času delal za vlade drugih držav, svetoval pri posodabljanju javne uprave, pisal članke, predaval, ne. Mladina je o tem prvič pisala avgusta 2009, saj je bil Virant avtor etičnega kodeksa in predlagatelj zakona, ki naj bi omejeval privilegije funkcionarjem. Leta 2009 je Mladina pisala o dvoličnem Virantu.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Ste že slišali za Samantho Sršen? Sršenova je dvaindvajsetletno dekle, nekajkrat se je poskusila na lepotnih tekmovanjih, končala je študij obramboslovja. Pred tedni je na Facebooku komentirala odločitev Zorana Jankovića. »Vsi pro-Jankovići so najbrž že pozabili, da so bila potrebna tudi človeška življenja, da smo se osvobodili srbske nadvlade,« je zapisala in spravno dodala, da so nekoč pogumni Slovenci stopili skupaj. »Kdor bi rad, da nas ponovno zasužnjijo Srbi, naj se peš odpravi dol, na jug, kamor sodi. Slovenijo Slovencem.« Sršenova se bo podala v tekmo za poslansko mesto, kandidirala bo v Krškem, na listi SDS, v ekipi, ki je po mnenju Janeza Janše »najbolj kompetentna« za rešitev Slovenije.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Politika
Petindvajsetega oktobra je slovaški predsednik Ivan Gašparovič razrešil premierko Iveto Radič. Slovaška vlada je padla zaradi prepirov glede reševanja evra. Volitve na Slovaškem so razpisane za marec, nekdanja premierka se volitev ne bo udeležila. Po porazu se bo vrnila na univerzo. Tudi v Sloveniji je padla vlada. In tudi v Sloveniji bodo čez mesec dni predčasne volitve. Podobnosti med državama se tu končajo. Slovaška premierka se volitev ne bo udeležila, Pahor se jih bo. Na Slovaškem je padla desnosredinska vlada, v Sloveniji levosredinska. Po volitvah bo slovaško vlado najverjetneje prevzel socialdemokrat Robert Fico, v Sloveniji po volitvah socialdemokrati vlade ne bodo vodili.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
»Naše obrambne sile bi lahko prepolovili.«
Dr. Iztok Podbregar je v vojaški publikaciji Sodobni vojaški izzivi napisal članek, v katerem predlaga radikalno spremembo sistema nacionalne varnosti. Predlaga zmanjšanje števila vojakov, policistov, diplomatov, združenja obveščevalnih služb. Predlaga tudi odpuščanje delavcev iz državne uprave in večjo povezanost varnostnega sistema z zasebnim sektorjem. »Vojsko in policijo je treba s klasičnim stečajem razpustiti, kar so nekateri že uspešno storili,« je Podbregar zapisal v članku. Zapisal je tudi, »da bo z večjo povezanostjo mogoče maso 21.500 javnih uslužbencev zmanjšati na 12.000 profesionalcev in sredstva z 1,35 milijarde zmanjšati na 750 milijonov evrov«. In tudi, da je »treba postaviti skupen, enoten oborožen subjekt nacionalne varnosti, ki ga teorija pozna pod imenom paravojaška sila in ki je sposoben opravljati pod enotnim poveljevanjem sedanje naloge vojske, policije ter zaščite in reševanja«. Podbregarjevo razmišljanje ima dva cilja. Najprej izboljšanje varnosti in potem varčevanje s proračunskim denarjem.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Volivci s stanjem demokracije v Sloveniji niso zadovoljni. Prav tako niso zadovoljni s politiki, strankami, z delovanjem države, razmerami v gospodarstvu, z načinom vladanja, vodenja družbe, včasih celo z igro slovenske nogometne reprezentance in z vremenom ne. Averzija je povsod, največ je je v odnosu do politike, vidna je tudi v posplošenih sodbah o tem, da so vsi politiki isti, da vsi po malem kradejo, da je čisto vseeno, kdo nam vlada. To se kaže v volilni abstinenci ali pa, kakor je nedavno ugotovil Janez Stanovnik, v popolni indiferentnosti in pomanjkanju solidarnosti. Stanovnik je v intervjuju za Objektiv citiral ruskega pesnika Jevgenija Jevtušenka: »Ni me strah prijateljev. Ni me strah sovražnikov. Strah me je indiferentnih. Ker sovražniki me lahko samo ubijejo. Prijatelji me lahko samo izdajo. Indiferentneži pa bodo prodajali zijala, ko me bodo sovražniki ubijali in prijatelji izdajali. Vidite,« je dejal Stanovnik, »to je zame problem Slovenije. Zijala. Indiferentneži.« Ljudje so pač razočarani, navajeni na samoumevnost vsesplošne rasti zadnjih dveh desetletij so prepričani, da so se bili nekoč, kakor bi v zbornem predpretekliku dejal Borut Pahor, odločili napačno. Da so volili napačne stranke.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
Dileme ni več. Predsednik republike Danilo Türk je napovedal, da bo 21. oktobra razpustil parlament, nato pa bo razpisal parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Po ustavnopravnih premislekih sicer še obstaja nekaj možnosti, da se do razpusta parlamenta pojavi kakšen mandatar, a gre zgolj za teorije. V Sloveniji bodo predčasne volitve.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Politika
V torek, šest minut do šestih zvečer, je parlament glasoval o zaupnici Borutu Pahorju. Zaupnica ni bila izglasovana. Pahor je dobil 36 glasov, 51 poslancev ga ni podprlo. Vlada je padla in politika se je začela pripravljati na predčasne volitve. A ne vsa, poslanska večina v parlamentu lahko v mesecu dni izvoli novega predsednika vlade. Pahor je napovedal, da se v drugo ne bo potegoval za premiera.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Osmega septembra je parlamentarni odbor za notranjo politiko drugič obravnaval novo različico zakona o verski svobodi. Gre za zakon, ki naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča prenovil sporne rešitve nekdanjega ministra za pravosodje Lovra Šturma, ki so jim kritiki očitali, da se preveč spogledujejo z največjo versko skupnostjo. Ustavni sodniki so kritikom pritrdili, saj se, če poenostavimo, zakon ni držal ustavnega načela ločitve cerkve od države.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Politika
V Sloveniji je uradno registriranih 74 strank. Večina jih deluje na lokalni ravni, nekatere izmed njih imajo prav eksotična imena. Recimo Stara pravda stranke prava ali pa jeseniška Narcisa - Stranka rdečega prahu. Na Primorskem obstaja kopica strank ali list, ki se hvalijo s tem, da je nekaj njihovo - pravzaprav naše. Naš je Piran, naša je Primorska, Obala, Izola, Koper in naša je bila nekoč tudi Slovenija. Nekoč zato, ker je stranka Slovenija je naša Borisa Popoviča, ki je v registru strank napisan kot zastopnik kar štirih političnih strank, neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Leta 2004 je župan Kopra skupaj s svojimi podporniki na slovenski ravni zbral dobrih 25.000 glasov, kakšnih 15.000 premalo, da bi se uvrstil v parlament. Popovičev neuspešen naskok slovenskega parlamenta je zanimiv. V različnih kombinacijah iskanja izgubljenega zaupanja volivcev slovenske levice se kot konstanta pojavlja ime Zorana Jankovića. Jankovič pravi, da ostaja župan Ljubljane in da se ne »bo priključil nobeni politični stranki«.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Politika
»Čeprav se zdi, da se politične razmere v Sloveniji nezadržno spreminjajo po 'madžarskem scenariju', smo v Liberalni akademiji prepričani, da je prav zdaj res skrajni čas za rekonstrukcijo vlade in za premišljeno spremembo političnih konceptov. Politična levica ni izgubila volivcev, ampak so volivci izgubili levico, ki bi ji lahko zaupali,« so te dni zapisali v Liberalni akademiji. V društvu niso edini, ki opozarjajo, da v slovenski politiki, natančneje na strani strankarske levice, manjka resnih političnih konceptov, alternativ neoliberalizmu, premislekov o prihodnosti, je pa zato več osebnostnih zamer in samozadostnih voditeljev. Nekdaj obetajočemu Zaresu je zadnja Delova javnomnenjska analiza izmerila nižjo podporo kot zunajparlamentarni NSi, vodilna stranka na levici pa ima že nekaj časa enkrat nižjo podporo kot SDS. »Naš poziv strankam je namenjen temu, da resno razmislijo, kako v prihodnje. Vsi vidimo neki fatalizem na levici, neko vdajo, nobene resne iniciative,« pojasnjuje dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Politika
Marca letos je odstopil socialist Jose Socrates, portugalski premier, ki je deželi vladal šest let. Parlament ni podprl njegovih varčevalnih ukrepov, prišlo je do volitev, zmagala je opozicija. Novi premier desne koalicije Pedro Passos Coelho je začel uveljavljati še radikalnejše varčevalne ukrepe, kot jih je želel Socrates, napovedal je razprodajo premoženja in odpuščanje v javnem sektorju. Portugalska ravna po zahtevah IMF-a, ki ji je skupaj z EU posodil 78 milijard evrov. Po političnem neuspehu Socratesove vizije Portugalska ni imela druge možnosti. Danes Portugalci svojo državo vodijo po diktatu tujih finančnih ustanov.
-
5. 8. 2011 | Mladina 31 | Politika
Milan Potrč: »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec«
Miran Potrč je eden od podpredsednikov SD, je tudi podpredsednik državnega zbora, poslanec z najdaljšim mandatom na Šubičevi. Nekoč je delal v socialistični skupščini. Njegova politična kilometrina je dolga. Prizna, da njegovi stranki SD danes ne kaže najbolje. A za težave ni kriv samo Borut Pahor. Nasprotno, Potrč je eden od članov stranke, ki dopušča možnost predčasnih volitev in ki hkrati misli, da je treba na njih znova poskusiti z Borutom Pahorjem.
