Borut Mekina
-
Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje?
Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.
-
Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«
-
Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.
-
Se še spomnite Antona Travnerja? Generalnega direktorja policije iz časa zadnje vlade Janeza Janše, ki je odstopil, ker ni mogel ustaviti hišnih preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku? Po odstopu iz policije so mu priskrbeli službo pri Darsu. Kaj tam sploh lahko počne nekdanji policist? Darsov odgovor je bil, da bo vzpostavil »službo za korporativno varnost«, češ da je Dars tudi del državne kritične infrastrukture in mora »izpolnjevati določene pogoje z vidika tovrstne varnosti«. Jasno je bilo, da je to blef. Danes, ko Travner ne dela več pri Darsu, tam »službe za korporativno varnost« nimajo na organigramu.
-
Prvega januarja je potekel rok, do katerega Slovenija ni mogla sprejeti digitalnega davka. Kaj sploh je digitalni davek in zakaj je to pomembno? Velike internetne multinacionalke, kot je Facebook ali Google, po novem tudi TikTok, načeloma v Sloveniji plačujejo davek na dodano vrednost za storitve, ki jih tukaj opravljajo, v tem primeru recimo za oglaševanje, ne plačujejo pa davka na v Sloveniji ustvarjen dobiček, saj pri nas nimajo ne sedeža ne podružnice. Podobno velja za druga velika digitalna podjetja, na primer Netflix, Spotify, PayPal, Airbnb, Booking, Apple ali Amazon, ki pri nas tržijo različne, vse bolj dobičkonosne digitalne storitve, ki jih uporablja vedno več ljudi. Čeprav je njihov vpliv na gospodarstvo – seveda tudi družbo – velik in čeprav je teh multinacionalk vse več, že leta in leta ta podjetja davkov pri nas praktično ne plačujejo, kar ni le diskriminatorno do domačih podjetij, ampak tudi nepravično.
-
Začnimo s konkretnim primerom: Robert živi v Ljubljani, v sto kvadratnih metrov velikem trisobnem stanovanju. Po Gursu je njegovo stanovanje ocenjeno na okoli 370 tisoč evrov, zanj pa na leto plačuje 150 evrov nepremičninskega davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ). Njegovo premoženje je v tem primeru obdavčeno v višini 0,04 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Koliko nepremičninskega davka bi Robert plačeval, če bi se preselil v drugo državo?
-
Politične zmage skrajnežev so videti kot naključni ekscesi, a smer je jasna
Leta 2000 se je v Avstriji zgodil škandal. Ker sta ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desna FPÖ, ki jo je vodil Jörg Haider, oblikovali koalicijo, so dunajske ulice za več dni preplavili protestniki. Kar 250 tisoč ljudi, študentov, sindikalistov, predstavnikov nevladnih organizacij, je demonstriralo z geslom »Nikoli več«. Ogorčeni niso bili le Dunajčani, ampak vsa EU. Tedanje članice EU so zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Dunajem, avstrijski politiki pa so bili izključeni z neformalnih srečanj.
-
Kaj želi Zuckerberg? / Meta bo korenito spremenila svoje algoritme
Ste opazili, da na Facebooku ne morete zaslediti veliko kritičnih zapisov o izraelskem napadu na Palestino? Ali na splošno, številnih pomembnih družbenokritičnih ali aktualnih vsebin? To ni zgolj privid, ampak posledica algoritmov, ki jih uporabljajo v podjetju Meta, lastnici spletnih platform, kot sta še Instagram ali Threads. O teh težavah so lani javno pisali v Inštitutu 8. marec. Opozorili so, da so jim na Instagramu ali Facebooku brez posebne obrazložitve znižali domet njihovih objav, na primer med slovito kampanjo o referendumu o vodah, med kampanjo o Anhovem, odstranili so več njihovih objav o reproduktivnih pravicah, celo o revščini v šolah … Še bolj pa so v zadnjih letih te Facebookove algoritme začutili mediji. Praktično vsa vsebina Mladine je bila na primer lani na Metinih platformah dlje časa omejevana zaradi objave peticije Dost je!, v kateri smo zbirali podpise za končanje izraelskih napadov na Gazo.
-
Eles predlaga nov sistem omrežnin
Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo: agencija naj do 1. februarja ukine »popolnoma neprimeren« način obračunavanja omrežnine in naj nazaj uvede starega, svetniki pa naj odstopijo, je zahteval. »Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice,« je bil oster. Dan za tem, 24. decembra, je Golob za Mladino v intervjuju povedal, da so v vladi preverili nove številke in dejansko stanje, na podlagi katerega sedaj agencijo pozivajo k ukrepanju. Po pozivu sta svet agencije že zapustila dva svetnika, zaradi česar je sedaj ta nesklepčen.
-
Robert Golob / »Slovenija je danes država, ki Evropi vliva upanje«
Predsednik vlade – kdorkoli to že je – je politično najmočnejša figura v državi in intervju z vsakim izmed njih je nekaj posebnega. Takšne priložnosti so redke, priprave trajajo dlje časa, pogovornih tem je veliko, skomin novinarja po podvprašanjih ali izpostavljanju samega sebe je ogromno, a čas, na katerega so pozorni predsednikovi svetovalci, ki pri intervjuju sodelujejo v ozadju, je strogo omejen. Ta pogovor je začel predsednik vlade. Še preden smo vključili mikrofon, ga je zanimalo, kako se počutimo ob koncu leta, kako smo dojemali njegovo vladavino. Nato nam je povedal, do katerih spoznanj je prišel letos sam in zakaj je danes bolj pomirjen sam s seboj, kot je bil v prvem mandatnem letu. Zato se nismo mogli upreti skušnjavi, da bi premieru za uvod postavili nekaj splošnejših, večnih, morda celo antropoloških vprašanj o tem, kako je biti slovenski premier, kako je spreminjati in voditi Slovenijo.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Vlada je ta teden sprejela izhodišča za nov nepremičninski – bolje rečeno stanovanjski – davek. Če in ko bo ta sprejet, bo zadeval le najpremožnejših 20 odstotkov lastnikov nepremičnin. Če se bodo uresničile sedanje želje koalicijskih strank, bo davek določen v višini do največ 1,45 odstotka od Gursove vrednosti nepremičnin, iz nove obdavčitve bodo izvzete nepremičnine, v katerih občani bivajo, pri tistih, ki jih oddajajo v najem, pa naj bi se davek za najem odbil od davka na nepremičnine. Takšnih nepremičnin je več kot 75 odstotkov. To pomeni, da bo to davek na prazna stanovanja, davek na luksuz, davek na špekulativne nakupe nepremičnin. A čeprav bo ukrep zadel manjšino, utegnejo biti učinki ogromni.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Podjetniki so tudi letos bežali v tujino, davki in birokracija pa so jih še naprej dušili. Da se bo apokalipsa zgodila vsak hip, se je zazdelo ob napovedi, da bo novogoriški Mahle proizvodnjo iz Slovenije preselil v Bosno, zaradi česar bi brez dela ostalo 600 zaposlenih, temu pa naj bi sledila še druga podjetja. Na primer Boxmark, ki ga vodi predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. »Investitorji v Sloveniji že zaznavajo neprimerno poslovno okolje,« je govoril Trobiš.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Ob koncu leta se lahko vlada pohvali z ničelno inflacijo in javnim dolgom, ki je nižji od povprečja evroskupine. Z rekordnimi naložbami v razvoj. Z rekordnimi vložki v znanost (pol milijarde). S še višjimi plačami in nizko brezposelnostjo (ter 8,8-odstotnim zvišanjem pokojnin). Z zagonom stanovanjske politike (100 milijonov na leto). Z rekordnimi vlaganji v železnice (2,3 milijarde v naslednjih dveh letih) in ceste (v enem letu 420 milijonov). Z rekordnim 2,5-milijardnim vložkom v izobraževanje in šport. Državnih štipendij je letos trikrat več, šolska prehrana je kakovostnejša. Ne le zdravstveno, dobili smo tudi šolsko reformo s prenovo učnih načrtov vred. Plačna reforma pa je po zgolj dveh letih končana. Vlada pravi, da smo zaradi tega srečnejši in bolj zadovoljni. S 54. mesta na lestvici indeksa svobode medijev smo napredovali na 42. mesto, Slovenija pa se je letos uvrstila med 10 najvarnejših držav na svetu.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Od krize do krizice in naprej v ekstazo
Zdravstvo razpada. In to že leta. Zdravniki še naprej stavkajo in razmere so seveda kritične. Ampak ostajamo optimisti: ja, imamo krizo z družinskimi zdravniki, vendar jih toliko, kot smo jih imeli letos, nismo imeli še nikoli. Oglejmo si številke. Leta 2005 smo imeli 774 zdravnikov splošne medicine ali družinske medicine, letos jih je skupaj s specializanti že 1490. Zdravniki so letos stavkali zaradi nevzdržnih razmer, najbolj so se pritoževali anesteziologi in radiologi. Ampak v državi še nikoli nismo imeli toliko radiologov. Imamo jih dvakrat več kot pred 20 leti. In anesteziologov? Leta 2005 smo jih imeli v državi 256, letos več kot 480. In podobno je s storitvami, te strmo rastejo.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
»Želeli so vplivati na to, kako javna zavarovalnica deli denar«
Erik Brecelj je abdominalni kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je v javnosti zaslovel s svojim neposrednim pristopom: ne izbira pridevnikov, ne zna govoriti med vrsticami in ne taktizira. Če meni, da kdo laže in krade, potem to pove, če meni, da je treba koga brcniti na cesto, pa četudi je to kak njegov kolega, minister ali šef, reče, da ga je treba brcniti na cesto. Če bi Erik Brecelj delal v diplomaciji, bi vsak mesec zakuhal nov konflikt, a na področje zdravstva, kjer so akterji interesno prepleteni in navadno drug drugemu ščitijo hrbet, je prinesel sproščujočo svežino.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
Ker je v Sloveniji 140 tisoč prebivalcev brez osebnega zdravnika in 250 tisoč žensk brez ginekologa, so na Institutu Jožef Stefan (IJS) poskusno zagnali model umetne inteligence (UI) v obliki domačega zdravnika, od katerega uporabniki lahko dobijo nasvete »pri blagih do zmernih zdravstvenih težavah, da jim ne bi bilo treba poiskati zdravniške pomoči«.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
Eden najpomembnejših projektov Socialnih demokratov, ki zadeva ekonomsko demokracijo in ki ga njihov predsednik Matjaž Han napoveduje že vsaj dve leti, je pravičnejša udeležba delavcev pri dobičku. Na gospodarskem ministrstvu so prepričani, da bi širša udeležba delavcev pri dobičku rešila marsikatero slovensko težavo: recimo, kot so pojasnili, delavci bi bili tako v službi bolj motivirani in zadovoljnejši. »Ko delavci vedo, da bodo nagrajeni za svoj trud in prispevek k uspehu podjetja, se počutijo bolj motivirane, da izkažejo visoko delovno uspešnost in si prizadevajo za doseganje ciljev podjetja,« so pojasnili. In pa: »Delavci, ki imajo možnost sodelovati pri dobičku, razvijejo tudi večjo pripadnost podjetju.«
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Če bi klasično ekonomsko ali politično propagando primerjali z jemanjem opojnih substanc – na primer s pitjem alkohola, za kar se uživalec zavestno sam odloči in pri čemer mora biti na embalaži ali v lokalu tudi jasno zapisano opozorilo ministra, da lahko to škoduje zdravju –, je politična propaganda z novimi tehnikami in najnaprednejšimi družbenimi omrežji podobna učinku droge GHB, ki jo dekletu brez njene vednosti ali privoljenja vsujejo v kozarec.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Pred prvim krogom romunskih predsedniških volitev so javnomnenjske ankete napovedovale zmago sedanjega socialdemokratskega premiera Marcela Ciolacuja, ki naj bi dobil od 25- do 29-odstotno podporo. Tekmeci, s katerimi se je najpogosteje soočal na televizijah, so bili George Simion iz nacionalističnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), konservativna Elena Lasconi iz reformistične stranke USR in nekdanji namestnik generalnega sekretarja Nata Mirceo Geoano. Ti naj bi dobili vsak od 12 do 22 odstotkov glasov. Dejansko pa je na volitvah 24. novembra zmagal tako rekoč neznani obstranec, skrajno desni nestrankarski kandidat Călin Georgescu, ki je prejel 23 odstotkov glasov, v drugi krog, ki bo 8. decembra, pa se je poleg njega uvrstila še Elena Lasconi z 19 odstotki glasov.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Privatizator radiologije ostaja šef
Del radioloških storitev je v Sloveniji že privatiziran. Večino ambulantne slikovne diagnostike danes opravljajo podjetja, kot je v Ljubljani Medilab ali v Mariboru Fontana. Pogosto v njih popoldne delajo radiologi, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. A slikovni del radiologije – interpretacija posnetkov – je razmeroma poceni, za posamezno storitev javna zavarovalnica odšteje okoli 200 evrov. Med približno 300 slovenskimi radiologi, skupaj s specializanti, pa imamo v državi tudi nekaj deset intervencijskih radiologov, ki se ukvarjajo s terapevtskim delom discipline, ta pa je zaradi zahtevnosti, rabe posebno dragih materialov, opreme in sodelovanja s širšo ekipo veliko dražji.
-
5. 12. 2024 | Družba Za naročnike
Privatizator radiologije ostaja šef
Del radioloških storitev je v Sloveniji že privatiziran. Večino ambulantne slikovne diagnostike danes opravljajo podjetja, kot je v Ljubljani Medilab ali v Mariboru Fontana. Pogosto v njih popoldne delajo radiologi, ki so sicer zaposleni v javnem zdravstvu. A slikovni del radiologije – interpretacija posnetkov – je razmeroma poceni, za posamezno storitev javna zavarovalnica odšteje okoli 200 evrov. Med približno 300 slovenskimi radiologi, skupaj s specializanti, pa imamo v državi tudi nekaj deset intervencijskih radiologov, ki se ukvarjajo s terapevtskim delom discipline, ta pa je zaradi zahtevnosti, rabe posebno dragih materialov, opreme in sodelovanja s širšo ekipo veliko dražji.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Svet
Zakaj je na volitvah v Romuniji v prvem krogu zmagal ultranacionalist?
Nanočipi pridejo v kri s pitjem pepsikole. Rojstvo s carskim rezom pomeni, da se pretrga sveta vez. Edina znanost na tem svetu je Jezus Kristus. Koronavirusa ni, ker ga še nihče ni videl. Vse to so trditve nove romunske politične zvezde, Călina Georgesca, ki je v prvem krogu predsedniških volitev zbral 22,94 odstotka glasov in šokiral svet in romunsko javnost.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Na Ravnah na Koroškem stoji nov blok, v katerem ima enote republiški stanovanjski sklad. Vsaj tri njegove enote samevajo. Bralka, ki nas je o tem obvestila, je do lanskega novembra še imela sosede, petčlansko družino, ki pa se je odselila. »Čakam na nove sosede, mine mesec, dva, trije, leto. Takšna stiska s stanovanji, tu pa je že eno leto prazno stanovanje!« je opisala svojo jezo. Stanovanja so prazna, ker naj bi jih obnavljali. »Blok je dokaj nov, malo več kot deset let, oni že eno leto „obnavljajo“.« Obnova, pri kateri se nič ne zgodi, ni normalna, odgovorni pa so ji pojasnili, da je stanovanjski sklad »zavezan k predpisanim postopkom, ki so pretežno dolgotrajni«.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Letos za orožje »le« 200 milijonov, prihodnje leto skoraj 400
Jeseni so v koaliciji pri pripravi proračuna sklenili kompromis. Odločili so se, da bo država za vojsko v prihodnjih letih namenila več kot doslej, a bo denar potrošila za nakup opreme za »dvojno rabo«, vojaško in civilno. V preteklosti so bili tipičen primer takšnega nakupa helikopterji, ki jih vojska lahko uporablja za nujno medicinsko pomoč. A ker imamo zdaj helikopterjev dovolj, so prišle na vrsto nove zamisli. Jeseni so z obrambnega ministrstva sporočili, da bodo v Ljubljani poleg Bolnišnice Petra Držaja zgradili vojaško bolnišnico, nov Nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, v katerem bo 50 postelj.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Novi obračun omrežnine za telebane
Janeza N. zadnje dni skrbi povišanje cen elektrike. Gleda TV, posluša radio, spremlja politične dvoboje o tem, v katerih se opozicijski in pozicijski politiki borijo za njega, za malega človeka, in so ogorčeni nad novim načinom obračunavanja omrežnine. Zato ga skrbi in poskuša razumeti, za kaj gre. Ve, da imamo še vedno cenejši nočni in dražji dnevni tok ter da smo s tem mesecem dobili še pet novih časovnih blokov za obračun omrežnine. Potrpljenja, da bi se poglobil v nov sistem in ugotovil, kaj to pomeni, nima. Kaj sploh je omrežnina? In priključna moč? Kaj je presežek priključne moči? Kakšna je pri tem razlika med vati in vati na uro? A še najbolj od vsega ga zanima, kdaj naj po novem lika, kuha in pere. Le ob polnoči in ob koncu tedna? In če se bo pregrešil, koliko ga bo to stalo? Pa mu pomagajmo!
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
Kaj Trumpova zmaga pomeni za EU, za svet in za Slovenijo?
Trump je po uveljavljenih definicijah rasist, fašist, populist, lažnivec, je narcisoidna osebnost, sadist in egoist. A verjetnost, da ste se prejšnji konec tedna srečali s prijateljem, morda celo z družinskim članom, ki je bentil o politiki in bil navdušen nad njegovo izvolitvijo, ni majhna. Po javnomnenjskih anketah bi na ameriških volitvah več Slovencev podprlo Trumpa kot Kamalo Harris, izid zanj bi bil 43 proti 41. A zakaj pravzaprav? Tako kot v ZDA so tudi v Sloveniji gospodarski kazalci obrnjeni navzgor: plače rastejo, brezposelnost je nizka, po podatkih statističnega urada gremo za vse dlje časa na dopust in tudi srečnejši smo. Vaš znanec, ki ste ga pretekli konec tedna srečali, podpornik Trumpa, tudi ni lačen. Po svetovnih merilih spada v 10 odstotkov najpremožnejših Zemljanov. A kljub temu hlasta po svetovnem »resetu« in je globoko razočaran nad družbenopolitičnimi razmerami. Ne bi rad volil le opozicije, ampak kar skrajno opozicijo.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Ekonomija
Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?
Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Kdo bi gradil novo jedrsko elektrarno?
Za gradnjo nove nuklearke v Sloveniji si prizadevajo trije proizvajalci, s katerimi so v Gen energiji v rednih stikih. V ožjem izboru so za zdaj ameriški Westinghouse, korejski KHNP in francoski EDF, ob čemer imajo vse večjo prednost v zadnjem letu korejski ponudniki. Ta mesec smo iz Westinghousa dobili sporočilo, da se je Poljska odločila, da bo gradnjo skupine svojih prvih treh nukleark zaupala kanadsko-ameriškemu podjetju Westinghouse. Prvi od treh reaktorjev AP1000, moči 1100 megavatov, naj bi na severu države stal do leta 2033. Westinghouse, ki je zgradil krško nuklearko, ima sicer tudi med slovenskimi jedrskimi strokovnjaki in energetiki, pa tudi v vladi, največ podpornikov. Neuradno Westinghouse podpirajo zaposleni v Krškem ter več državnih sekretarjev po ministrstvih, z argumentom, da gre za tehnologijo, ki jo v Sloveniji že poznamo. V šali – zaradi očitkov, da je njihov »lobist« – državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca nekateri imenujejo kar »dr. Westinghouse«.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Politika
Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?
Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.
