Borut Mekina
-
7. 7. 2011 | Mladina 27
Tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih, kriznih razmerah noče predčasnih volitev »zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant,« pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. V zadnjem intervjuju ob 20. obletnici samostojnosti je za katoliški tednik Družina povedal še nekaj drugih, krepkih. Da je aktualna politična kriza posledica komunistične kontinuitete in pa, da bi morali na...
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Politika
Dr. Tadej Strehovec: "Neporočeni duhovnik je vedno na voljo"
Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje...
-
4. 7. 2011 | Mladina 26 | Politika
Slovenija se je precej časa upirala. Kakšnih dvajset let. Medtem ko so preostale vzhodnoevropske države svojo družinsko srebrnino (tudi) po nasvetu anglosaških gurujev hitro razprodale tujim multinacionalkam, so slovenske krke, telekomi, gorenja, telekomi in triglavi ostali pod državnim dežnikom. A sedaj je Slovenija končno na poti tja, kamor očitno sodi. V svet postsocializma. V kakšni Nemčiji ali Franciji je povsem logično, da je npr. tri četrtine bank v domači lasti, v Sloveniji pa domače ali državno lastništvo postaja breme, ki se ga je treba znebiti. Pripravljamo se na veliko razprodajo. Je ta res nujna ali se spet nadaljuje zgodba o nujnosti umika države iz gospodarstva?
-
23. 6. 2011 | Mladina 25
Politik lahko odstopi, ko prekrši moralne norme. Lahko odstopi, ko ga osumijo kaznivih dejanj in se znajde v policijski preiskavi. Še zadnja priložnost za umik iz političnega življenja pa je, ko ga utemeljeno osumita tožilstvo in sodstvo. V vsaj dveh primerih v zadnjem času so slovenski politiki sledili tem pravilom. Gregor Jager, donedavni vodja Zaresa v Mariboru, in evroposlanec Zoran Thaler sta oba odstopila že...
-
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Politika
Se lahko pogledajo v ogledalo?
Novinarja Matej Šurc in Blaž Zgaga sta presenetila. Inkognito sta zadnjih nekaj let proučevala več kot 20 fasciklov dokumentov o trgovini z orožjem, ki sta jih dobila na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. O tem sta sedaj napisala prvo knjigo z naslovom V imenu države. Jeseni predvidoma sledita še dva dela nove orožarske trilogije.
-
16. 6. 2011 | Mladina 24
Slovenija je v krizi legitimnosti. Zaradi tega so potrebne predčasne volitve. »In to takoj!« je ta teden odločno in neučakano zahtevala evroposlanka Ljudmila Novak iz vrst ultrakonservativne in zunajparlamentarne NSi. Na spletu imamo domnevno civilnodružbeno peticijo za predčasne volitve. Zaradi legitimnosti. In da bi prišli čim prej do te nove »legitimne oblasti«, v SDS zahtevajo celo...
-
9. 6. 2011 | Mladina 23
»Razočarali ste me kot volivko, kot državljanko in kot osebo z izdelanimi načeli in principi, ki nasprotujejo oportunizmu in kompromisom za vsako ceno. Upam, da to ni začetek štiriletnega nizanja razočaranj. Moj volilni spomin namreč ni tako kratkotrajen, kot ga povprečnemu volivcu pripisujejo politični strategi,« je v pismu Borutu Pahorju zapisala ena od razočaranih državljank.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Politika
Borutove zmage, kronane s porazom
»Bil je resnično zadnji trenutek, a nismo izgubili upanja,« je akcijo posebnih enot pohvalil eden od krajanov. Sto policistov, specialcev v neprebojnih jopičih, se je razporedilo na spornem ozemlju. Zaprli so cesto, zavarovali bližnjo vas in zaščitili prebivalce. »Čedalje bolj strah nas je in prav je, da je nekdo končno reagiral tako odločno,« je pripomnil drugi vaščan.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22
Alenka Gril: "Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena"
Vegrad je v slovenskem gospodarstvu pustil luknjo, vredno 450 milijonov evrov. Za dva nakupa patrij. Za dve dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Za še dve leti brez predlagane pokojninske reforme. Kot v intervjuju razkriva Alenka Gril, ki je sedaj stečajna upraviteljica te sramote slovenskega kapitalizma, so na vsej črti odpovedali prav vsi. Ne samo naivni sindikati in podizvajalci. To luknjo je izkopala neodgovorna revizijska hiša, za nos se je zavestno ali nezavedno pustil voditi delovni inšpektorat, mižala je davčna uprava. Zakaj? Zaradi podjetniške svobode? Ali zato, ker so se v Liechtenstein nakazovale provizije in ker so se nekaterim znanim Slovencem podarjala stanovanja, kot opisuje Grilova?
-
19. 5. 2011 | Mladina 20
Franc Kangler: "Užalili ste čustva številnih Mariborčanov"
“Užalili ste čustva številnih Mariborčanov, slabe volje sem,” je Kangler dejal že, ko nas je sprejel, izrečeno pa se je nanašalo na prejšnjo naslovnico Mladine, kjer smo pisali o Evropski prestolnici korupcije. Po odmevni policijski akciji, ko je postalo jasno, da je župan drugega največjega slovenskega mesta osumljen 15 kaznivih dejanj, se Kangler pripravlja na protinapad. Nekajkrat nas je prosil, naj izklopimo snemalnik. Opisoval je primere, kako napačno so policisti razumeli nekatere prisluhe. Na očitke, da je postal precej premožen, je pripovedoval o nekaterih nenavadno premožnih kriminalistih, v odgovor na očitke o korupciji pa omenjal pomoč ljudem v stiski, ki bi jo lahko ravno tako razumeli kot zlorabo položaja. Takšna je njegova plat zgodbe.
-
12. 5. 2011 | Mladina 19
Evropska prestolnica korupcije
»Iz tega kabineta so letele komande!« je mariborski župan Franc Kangler v svojem značilnem slogu kričal na nas, ko smo ga tik pred lokalnimi volitvami povprašali o njegovih županskih uspehih. »Ničesar nisem storil brez potrdila občinskih pravnih služb niti brez odobritve občinskega nadzornega odbora in mestnega sveta,« pravi Kangler danes, ko je obtožen 15 kaznivih dejanj iz poglavja o...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18
Bil je torek, 13. novembra 2007. Kraj dogajanja: Ormož pri Ptuju. Predsednik vlade Janez Janša se je vrnil z uradnega obiska na Kitajskem, s tedaj še zunajzakonsko partnerico Urško Bačovnik. Dva dni prej je v drugem krogu predsedniških volitev kandidat levice, dr. Danilo Türk, s 70 proti 30 premagal osamosvojitelja in kandidata vladajoče desnice, Lojzeta Peterleta.
-
21. 4. 2011 | Mladina 16
Dr. Bogomir Kovač: "Boljša je vsaka pot kot brezpotje"
Resna kriza je tudi čas za resen premislek. In ker očitno to je resna kriza, torej blokada vodenja na vseh ravneh, smo se k resnemu pogovoru usedli z dolgoletnim Mladininim kolumnistom, dr. Bogomirjem Kovačem, strokovnjakom za krize in za vodenje. Kovač (1952), sicer profesor na Ekonomski fakulteti, je eden najboljših teoretikov vodenja velikih družb - korporativnega upravljanja. Poleg tega je imel srečo, da je delo sedanje vlade spoznal tudi skozi prakso, v času vodenja Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ko se je zdelo, da bo Borut Pahor spremenil slabo kadrovsko prakso, ki jo je vpeljal že Janez Janša. Kovač je položaj razočaran zapustil. In tako se seveda po dogodkih, ki smo jim bili priča zadnji teden, postavlja vprašanje, nad čim smo sploh še lahko navdušeni. Kdo nam je ukradel svetilnik?
-
14. 4. 2011 | Mladina 15
Sebastjan Selan: "Približno polovica ministrstev pridobiva ali uporablja naše informacije"
Za institucijo, ki se mora neprestano braniti pred očitki, češ da njene korenine segajo še v čas tajne policije, Udbe ali SDV, se verjetno spodobi, da jo vodi mlad človek. Pred osmimi meseci je to nalogo prevzel 36-letni Sebastjan Selan, doslej najmlajši direktor Sove. Predsednik vlade Borut Pahor ga je na vrh agencije postavil zaradi pritožb o slabem delovnem vzdušju. Še svež je takoj padel v t. i. arhivsko afero, zadnjo izmed zgodb, ki obremenjujejo agencijo. Preden je prevzel direktorovanje, je vodil obveščevalni center v Kopru, še pred tem je delal kot obveščevalec na gospodarskem področju. Intervju z direktorjem Sove ni mačji kašelj. Selan je pogovor vsakih 15 minut prekinil in off-the-record razložil, zakaj ne more odgovoriti, fotograf je bil lahko zraven le na začetku in na koncu.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15
Dr. Valentin Inzko: »Slogo smo zaigrali, ker si ne želimo prepirov«
Takoj za tem, ko so se 1. aprila končala zadnja pogajanja o številu dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, so vsi udeleženci, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, odposlanec predsednika države, državni sekretar Josef Ostermayer, in trije predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev) in dr. Valentin Inzko, dejali, da je bil dosežen kompromis. Nato se je izkazalo, da se dr. Inzko s kompromisom dejansko ni strinjal, sedaj pa je »njegova« organizacija kompromis o postavitvi 169 dvojezičnih krajevnih napisov zavrnila z zahtevo po 175 napisih.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14
Vzemimo enega od zadnjih, aktualnih primerov: avstrijsko občino Bistrica nad Pliberkom. Uradno je Bistrica dvojezičen kraj tik ob meji s Slovenijo, kjer živi okrog 30 odstotkov Slovencev. Ena glavnih znamenitosti kraja je gora Peca, na katero se je mogoče povzpeti še iz Črne na Koroškem, iz Slovenije. Ker oba kraja povezuje naravna znamenitost, je razumljivo, da je tam zaživela skupna ideja o »Deželi pod...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13
»Prišli so na oblast, da bodo delali drugače, sedaj pa delajo bolj radikalno isto,« meni filozof dr. Rastko Močnik o razmerah znotraj leve koalicije in znotraj največje vladne stranke, Socialnih demokratov, v katero naj bi vdirala »liberalna tematika, proti kateri stranka očitno ni imuna«. Močnik komentira zadnji primer Zorana Thalerja in se sprašuje: četudi je Thaler nedolžen, kako je...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12
Zadnja razkritja v orožarski aferi, ki ji ljubkovalno pravimo mati vseh afer, so se spet končala v še enem retoričnem spopadu. A sredi devetdesetih je bilo drugače, veliko bolj resno. Tedaj je policija zgodbo skorajda pripeljala do konca. Če je bila to doslej največja konfrontacija med pravno državo in koruptivno politiko, potem politika tega boja zagotovo ni izgubila. Zato lahko danes bivši utemeljeno osumljeni, ki so jih namesto odvetnikov branili kar tožilci, ponavljajo, da so že vse stokrat pojasnili in da jim nikoli ni bilo nič dokazano. Toda spomin je lahko kratek, včasih pa zaradi dreves ne vidimo gozda. Vodja skupine kriminalistov sredi devetdesetih, ki so prvi začeli preiskovati trgovino z orožjem, je bil Drago Kos.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Politika
Zoran Thaler: ”Če se oni igrajo z mano, se lahko tudi jaz z njimi.”
Osumljeni poslanec v odstopu Zoran Thaler o evroposlanski aferi sprejemanja podkupnin
-
10. 3. 2011 | Mladina 10
Slovenija je zavožena. Treba jo je resetirati in začeti znova. Slabo vodenje države zdaj in prej ni zgolj anomalija, ampak »logična posledica slovenske poti«. Tudi prihodnja politična koalicija bo opravilno nesposobna, če že sedaj nečesa korenito ne spremenimo. Tržni sistem, ki smo ga na tej slovenski poti doslej jemali s figo v žepu, je treba končno vzeti zares, poziva pet slovenskih intelektualcev v...
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Bivši hrvaški premier o podkupninah
Josip Manolić, nekoč drugi najmočnejši človek Hrvaške, takoj za predsednikom države Franjem Tuđmanom, je v telefonskem pogovoru dejal, da se iz časov, ko je bil v vrhu hrvaške politike, v vladi, spomni zgodb o tem, da naj bi bil pri trgovanju z orožjem Janez Janša prejemal podkupnino. »Tedaj sem bil predsednik vlade in seveda nisem bil neposredna priča tem dogodkom.
-
3. 3. 2011 | Mladina 9
Od 90 poslancev sta dva osumljena, eden je že obsojen. Trije odstotki zakonodajne veje oblasti so v različnih kazenskih postopkih. Osumljen je minister sedanje vlade, minister iz bivše vlade in bivši predsednik vlade sta obtožena korupcije. Obtožen je tudi bivši načelnik generalštaba. Obtoženi ali utemeljeno osumljeni so skoraj vsi tisti menedžerji, ki so leta 2006 ali 2007 izvedli ali poskušali izvesti...
-
17. 2. 2011 | Mladina 7
Evidence o uporabi dokumentarnega gradiva Arhiva Republike Slovenije, ki smo si jih ogledali, dokazujejo, da so v SDS v projekt očrnitve predsednika republike vložili ogromno energije. Potem ko ustavna obtožba zoper Danila Türka februarja lani ni uspela, so v stranki v lov za obremenilnimi informacijami poslali tri uslužbence poslanske skupine, ki so pol meseca fotokopirali, prebirali in slikali porumenele...
-
Prav Janševa vlada je preprečila dostop do dokumentov o Velikovcu
> Predsednik Türk se je s tem morda rešil pred razumnimi ljudmi, ne pa pred nekom, ki ima bujno domišljijo. Še vedno so mogoče špekulacije o tem, da tistih pravih, resnično spornih dokumentov ali obremenilnih dokazov ni več, ker so jih uničili. Te špekulacije - to je seveda moje osebno mnenje - gredo lahko na področju arhivov SDV, ki so bili še v prejšnjem režimu precej »prečiščeni«, v neskončnost.
-
Arhive je do leta 2044 zaprla Janševa vlada
V drugi kletni etaži Slovenske varnostno-obveščevalne službe (Sova), na naslovu Stegne 23 c, je danes večji trezor, varovan z varnostno kamero. Trezor nima ene ključavnice, ampak dve. Prvi ključ ima v lasti Arhiv Slovenije, drugega Sova, tako da je vstop mogoč le ob sočasni prisotnosti predstavnikov obeh ustanov. V trezorju je predvsem porumenel papir.
-
3. 2. 2011 | Mladina 5
Le kaj se skriva v fasciklih, na policah v dolžini 80 metrov, kjer so globoko v prostorih Sove shranjeni nekoč strogo zaupni obveščevalni dokumenti bivše politične policije? Ali v njih mrgoli »Danila Türka«, za SDS človeka, ki je že pri 26. letih, torej takoj po faksu, sodeloval pri mednarodnem terorizmu? Je bil on »zadaj«? Kako hudi grehi so zapisani na tistih 80 metrih porumenelih...
-
27. 1. 2011 | Mladina 4
Minuli teden se je končala tranzicija tudi za slovensko cerkev. Ta se je na začetku poti sprva okrepila zaradi denacionalizacijske zakonodaje, ki jo je napisala Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta; med drugim tudi z mislijo na Vatikan, zaradi njegovih zaslug ob priznanju Slovenije. Nato se je cerkev gospodarsko okrepila ob privatizaciji bivše družbene lastnine, ko je s svojimi družbami zbrala certifikate...
-
Po za cerkev najhujšem scenariju bodo banke upnice zasegle zastavljeni samostan Studenice, župnišče v Črnečah, dvorec Betnava, Slomškovo knjigarno, misijonarsko pisarno, del Andreanuma, Kolpingov dom in še nekatere druge nepremičnine. S propadom družbe Gospodarstvo Rast in obeh cerkvenih holdingov se bo cerkvena finančna hrbtenica sesedla. Kako bo potem npr.
-
20. 1. 2011 | Mladina 3
Vodja SNS Zmago Jelinčič še vedno ne zna pojasniti, na kakšni podlagi mu je slovenski gradbeni velikan SCT pred letom in pol brez plačila prenovil fasado in koliko ter komu je Jelinčič okrog leta 2000 plačal za prenovo hiše. Kot smo pisali v prejšnji številki, je bila ta po naših izračunih vredna več kot 300 tisoč evrov, česar si Jelinčič s svojo poslansko plačo ni mogel privoščiti, za prenovo do dveh milijonov...
