Borut Mekina
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet Za naročnike
Ko v trgovinah plačujemo z debetnimi ali kreditnimi karticami, plačujemo tudi provizije ameriškim korporacijam. Na področju kartičnih plačil imata v Evropi monopol dve mreži, to sta Mastercard in Visa, ki sta nastali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kot storitvi združenja ameriških bank, danes pa sta v lasti ameriških korporacij. Evropska centralna banka ECB ocenjuje, da okoli dve tretjini tako imenovanih kartičnih denarnih transakcij v EU teče prek omenjenih podjetij, ki za svoje storitve seveda zaračunavata provizije. Teh kot kupci sicer ne plačujemo neposredno, jih pa v našem imenu obračunajo trgovci in banke. In provizije niso majhne.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Politika Za naročnike
Dogodki v ZDA niso vplivali le na svetovne borze, ampak tudi na stroške, ki jih imajo države z zadolževanjem. Perspektiva ni dobra in vprašanje je, kako odporna je tokrat Slovenija proti morebitni novi finančni krizi. To danes najbolje ve Saša Jazbec, ki je na finančnem ministrstvu kot državna sekretarka pristojna za proračun in fiskalno politiko. Z drugimi besedami, odgovorna je za pravilno uravnoteženost med državnimi prihodki in odhodki ali za odpornost javnih financ proti šokom. S temi vprašanji se sicer Saša Jazbec ukvarja vso svojo kariero, na ministrstvu za finance pa je s krajšimi prekinitvami od leta 2011. Kar pomeni, da je tam preživela tudi prvo finančno krizo in pod ministrovanjem Dušana Mramorja tudi čas zaključne sanacije. Je pa tudi kandidatka koalicije za mesto guvernerke Banke Slovenije, a njena kandidatura do tega intervjuja še ni prišla skozi sito predsednice republike.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Število družinskih zdravnikov je zadnji dve desetletji v Sloveniji sicer naraščalo – leta 2005 smo jih imeli skupaj 774, konec lanskega leta pa že 1490 –, a vsakoletni prirast je bil kljub temu premajhen, da bi zadovoljil povpraševanje. Kriza zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se je v vsem obsegu pokazala predvsem po letu 2019, ko je Fides dosegel, da lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente zaradi preobremenjenosti ali kakovosti dela. Za povrhu se je tedaj zmanjšalo tudi zanimanje za študij družinske medicine.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Kako je Donald Trump zakockal Američane
Britanec David Ricardo je ekonomist, ki je dokazal, da se globalizacija vsem splača. Zaslovel je s konceptom primerjalnih prednosti: če se posamezne države specializirajo v izdelavi različnih stvari, glede na svoje naravne vire in iznajdljivost svojega prebivalstva, je trdil leta 1817, bodo na koncu pridobili vsi. Ena država je lahko dobra v izdelavi sukna, druga v gojenju bombaža, Slovenija lahko postane svetovna velesila pri izdelavi avtomobilskih luči ali elektromotorjev, Nemčija pa pri organizaciji proizvodnje avtomobilov in zgodbi se dopolnita.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Kdo so bili veliki zaslužkarji?
ZDA so morda pred recesijo, svet pa pred novo veliko finančno krizo, a največji kapitalisti so jo doslej dobro odnesli. Velika nihanja na ameriških borzah so številnim prinesla tudi izredno velike dobičke. Kot je ta teden poročal Financial Times, so največje ameriške banke, kot so JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America in Citigroup, v prvem četrtletju letošnjega leta s prekupčevanjem na borzi skupaj zaslužile kar 37 milijard evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Bivši minister Janez Cigler Kralj in starostniki v lastnih iztrebkih
Leta 2022 je francoski novinar Victor Castanet izdal knjigo Les fossoyeurs ali po slovensko Grobarji, v njej pa je opisal nevzdržne razmere v francoskih domovih za ostarele, ki jih je upravljal francoski zasebni koncern Orpea – ta je eden največjih upravljavcev domov za starejše v Evropi, v več državah ima dobrih 1000 ustanov. Knjiga je v Franciji in v drugih državah povzročila veliko ogorčenje, saj je zelo nazorno razkrila, kar je dotlej sumil marsikdo – da je lahko skrb za starejše, ki imajo na trgu kot potrošniki omejeno moč odločanja, izvor velikih dobičkov.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
»Vse več je prepovedanih besed, na katere ZDA v dokumentih ne pristajajo več«
Veleposlanik Samuel Žbogar ima za seboj tri desetletja diplomatskih izkušenj, tudi z velesilami. Po osamosvojitvi je kot začasni odpravnik poslov delal na Kitajskem, med letoma 2004 in 2008 je že bil slovenski veleposlanik v ZDA, nato je bil minister za zunanje zadeve v vladi Boruta Pahorja in kasneje posebni predstavnik EU na Kosovu. Vlada Roberta Goloba je Žbogarja sprva leta 2023 imenovala za vodjo posebne misije za članstvo Slovenije v varnostnem svetu, nato pa je postal vodja celotnega stalnega predstavništva Slovenije v OZN, kar pomeni, da je Žbogar tisti diplomat, ki dandanes na terenu z najbližje točke opazuje razpadanje starega sistema mednarodnih odnosov.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Je že res, da svet postaja vse bolj kaotičen, nevaren, da se avtokrati širijo kot virusi, da je ogrožena demokracija, res pa je tudi, da se ljudje ne dajo.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
V Sloveniji smelejših ukrepov v boju proti onesnaževanju zraka še nismo sprejeli
Stuttgart je dolga leta veljal za eno izmed mest v Nemčiji, kjer je zrak najbolj onesnažen s trdnimi delci. »Več smoga kot v Pekingu« so nemški novinarji naslavljali reportaže iz tega mesta, kjer so se slikali z nameščenimi zaščitnimi maskami ali opremo, namenjeno za zaščito pred radiološko, kemično in biološko nevarnostjo. Mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini reke Neckar, zaradi česar so bile tam v preteklosti pogosto presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tedaj so v mestu vedno razglasili »alarm zaradi prašnih delcev« (Feinstaubalarm). Tudi slovenska prestolnica ima s svojo kotlinsko lego podobne težave, a Stuttgart leži v še ožji kotlini, ima še več prebivalcev, veliko več tranzita in industrije. To je mesto, kjer imajo sedeže velike nemške multinacionalke, kot so Daimler, Porsche in Bosch.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Novo vrednotenje nepremičnin, ki bo podlaga za morebitni premoženjski davek
Alojz Burja je upokojeni kmet z Bleda. Kot je povedal, imata z ženo še vedno nekaj svinj, kokoši in predvsem nekaj glav goveda, da popase travo, ki raste med domačijo in Blejskim jezerom. »Da ni sramote, da je trata lepa,« je povedal v očitni skrbi za blejsko veduto, tako priljubljeno med turisti. A Burja je te dni bolj čemeren. Izvedel je, da Gurs vrednost njegove domačije s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajene leta 1500 in 1990, ocenjuje na 3,1 milijona evrov. To bi lahko bila dobra novica, a če bo uveden premoženjski davek, pravi, ne ve, kako ga bo plačeval. »Na papirju sem največji bogataš tod okoli. Okoli mene so sicer postavljeni pravi gradovi, a očitno vredni pol toliko kot moja kmečka bajta.« Pred tremi leti, ko je bila vrednost trikrat nižja, je že šel na občino, a naj bi ga bili tam osorno odslovili, češ: »Če boste bajto prodali, jo želite prodati za manj?« Toda prodati je noče, ne ve pa, ali bo nove davke s pokojnino sploh lahko plačeval. »In kaj zdaj? Kam naj se zdaj pritožim? Na tramvajkomando?« se je pošalil, vdan v usodo.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Tik pred zdajci, tik pred sprejetjem najpomembnejšega dela zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstveni dejavnosti, je v koaliciji ta teden potekala drama: na eni strani so se znašli koalicijski poslanci, ki so zakon o zdravstveni dejavnosti še zaostrili in koncesionarjem prepovedali izplačila dobičkov, na drugi strani pa sta bila ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in za finance Klemen Boštjančič, ki sta poslance prosila, naj določbo spremenijo, saj naj bi »administrativna« prepoved izplačil dobičkov zmanjševala učinkovitost, inovacije in je morebiti celo ustavno sporna. Ustavno sodišče naj bi bilo namreč že dvakrat odločilo, da si zdravstveni koncesionarji dobičke lahko izplačujejo, saj naj bi bilo to osnovno načelo svobodne gospodarske pobude. Tako sta ministra zapisala v pismu upornim poslancem.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
»Očitno smo se vsi med epidemijo morda malce preveč navadili na delo od doma«
Zdravstvena reforma je bila najpomembnejša obljuba vladajoče koalicije. Ta je reformo začela nespodbudno, s tako imenovanimi stresnimi testi zdravstva, prek katerih je prvi minister, Danijel Bešič Loredan, v zdravstvo na grob način investiral na desetine milijonov evrov, posledice pa so bile prav nasprotne od pričakovanih. Bili smo priča pospešenim trendom privatizacije in podaljševanju čakalnih dob. Njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel (1971) se je z ekipo odločila za drugačno pot: za mučno in natančno nastavljanje koleščkov zdravstvenega sistema. V pisarni ima na steni tablo z dolgim seznamom zdravstvenih zakonov, ki jih je že spremenila ali so v zadnjih fazah spremembe. In po letu in pol dela se nekatere izboljšave kažejo tudi v statističnih zdravstvenih podatkih.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 v nagovoru ob začetku »posebne vojaške operacije« dejal, da je cilj invazije »demilitarizacija in denacifikacija« Ukrajine, pri čemer je ukrajinske vojake javno pozval, naj odložijo orožje in se vrnejo domov. Uradno je Moskva trdila, da z operacijo brani rusko govoreče prebivalstvo v Donbasu pred »genocidom« in želi strmoglaviti ukrajinsko »nacistično« oblast, ki naj bi ogrožala Rusijo. V skladu s to retoriko je bil impliciten cilj tudi zamenjava vlade v Kijevu z režimom, ki bi bil podrejen Moskvi.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Klemen Grošelj je nekdanji evropski poslanec, nesojeni veleposlanik v Moskvi, avtor zadnjega krovnega strateškega obrambnega dokumenta, leta 2019 napisane Bele knjige o obrambi, ki je določila mogoče smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, v vladi Marjana Šarca je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2000 pa je na Fakulteti za družbene vede diplomiral na temo Analiza nacionalnovarnostnega sistema Ruske federacije.
-
Začnimo ta zapis o geopolitičnih spremembah, o novo nastajajočih razmerjih med velesilami, o osamosvajanju Evrope od Amerike in o vseh stranskih učinkih teh procesov, kot je vojna v Ukrajini, s sicer obrobno zgodbo, ki pa jo v Sloveniji zelo dobro poznamo. To je primer bančnega komitenta iz Irana, ki je pod psevdonimom Miki Miška, Jaka Racman in Stric Skopušnik v letih 2009 in 2010 prek NLB nakazoval milijone evrov, med drugim tudi za nakupe zamrznjenih piščancev in opreme za fitnes. Pišemo seveda o aferi Irangate, ki so jo v Sloveniji leta 2017 sprožili v SDS. Njihov namen je bil sicer notranjepolitičen. Želeli so dokazati, da so slovenske leve ali liberalne stranke povezane z mednarodno korupcijo najvišjega ranga. A kljub velikemu političnemu teatru ta škandal ni dobil mednarodne pozornosti. Zakaj ne?
-
Po ta teden objavljenih podatkih nemškega Inštituta Kiel so v treh letih vojne države zagotavljale sicer razmeroma majhen, a neprekinjen tok podpore Ukrajini v vrednosti približno 80 milijard evrov na leto. Skupaj se je v Ukrajino doslej steklo za 267 milijard evrov pomoči, pri čemer je polovica tega zneska orožje. Na prvi pogled gre sicer za ogromne številke, dejansko pa je pomoč razmeroma nizka: Velika Britanija in ZDA so Ukrajini z vojaško pomočjo pomagale z nekaj desetinkami odstotka svojih BDP, Francija je doslej prispevala 0,18 odstotka BDP, Nemčija 0,43 odstotka. Raziskovalci z omenjenega inštituta zato poudarjajo, da je vojna v Ukrajini z vidika donacij ali financ zgolj »manjši političen projekt«, ne pa nekaj, kar bi dejansko izjemno obremenilo finance zavezniških držav.
-
Christoph Steidl Porenta, sicer zlatar in srebrokovač iz Ljubljane, a tudi član malteškega viteškega reda, že vse od začetka vojne v Ukrajino vozi humanitarno pomoč. Ocenjuje, da je je tja odpeljal že za okoli 140 ton. Pomoč vozi v enega od ženskih samostanov, kjer sta tudi dve redovnici iz Slovenije. Večinoma dostavlja zdravila in medicinske pripomočke, kot so invalidski vozički, tudi za otroke: »V Ukrajini je po zdravilih veliko povpraševanje,« razlaga, »tudi zato, ker pri njih ni zdravstvenega sistema, kot ga poznamo v Sloveniji. Če si zlomiš roko, moraš plačati. Če moraš na rentgen, moraš plačati. Če imaš sladkorno, si zdravil ne moreš privoščiti.«
-
Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?
-
Kam z izkupičkom premoženjskega davka?
Novi davek za koalicijo ni zanimiv le zaradi učinkov na stanovanjsko politiko, ampak tudi zato, ker bi tako prišla do novega davčnega vira, s katerim bi lahko uresničila eno od obljub, ki so jih vladajoči politiki dali na začetku mandata. In sicer da bodo razbremenili delo, torej plače oziroma dohodnino, in obremenili »kapital«. Ali kot pravi predsednik vlade Robert Golob: »Vztrajali pa bomo, da je treba nepremičnine obremeniti na način, da povečamo ponudbo najemnih stanovanj na trgu na eni strani, da prazna stanovanja preusmerimo na trg in da z zajetimi davki razbremenimo plače najproduktivnejšega dela prebivalstva, to je srednjega sloja. Od teh ciljev ne bomo odstopili.«
-
Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.
-
Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje?
Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.
-
Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«
-
Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.
-
Se še spomnite Antona Travnerja? Generalnega direktorja policije iz časa zadnje vlade Janeza Janše, ki je odstopil, ker ni mogel ustaviti hišnih preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku? Po odstopu iz policije so mu priskrbeli službo pri Darsu. Kaj tam sploh lahko počne nekdanji policist? Darsov odgovor je bil, da bo vzpostavil »službo za korporativno varnost«, češ da je Dars tudi del državne kritične infrastrukture in mora »izpolnjevati določene pogoje z vidika tovrstne varnosti«. Jasno je bilo, da je to blef. Danes, ko Travner ne dela več pri Darsu, tam »službe za korporativno varnost« nimajo na organigramu.
-
Prvega januarja je potekel rok, do katerega Slovenija ni mogla sprejeti digitalnega davka. Kaj sploh je digitalni davek in zakaj je to pomembno? Velike internetne multinacionalke, kot je Facebook ali Google, po novem tudi TikTok, načeloma v Sloveniji plačujejo davek na dodano vrednost za storitve, ki jih tukaj opravljajo, v tem primeru recimo za oglaševanje, ne plačujejo pa davka na v Sloveniji ustvarjen dobiček, saj pri nas nimajo ne sedeža ne podružnice. Podobno velja za druga velika digitalna podjetja, na primer Netflix, Spotify, PayPal, Airbnb, Booking, Apple ali Amazon, ki pri nas tržijo različne, vse bolj dobičkonosne digitalne storitve, ki jih uporablja vedno več ljudi. Čeprav je njihov vpliv na gospodarstvo – seveda tudi družbo – velik in čeprav je teh multinacionalk vse več, že leta in leta ta podjetja davkov pri nas praktično ne plačujejo, kar ni le diskriminatorno do domačih podjetij, ampak tudi nepravično.
-
Začnimo s konkretnim primerom: Robert živi v Ljubljani, v sto kvadratnih metrov velikem trisobnem stanovanju. Po Gursu je njegovo stanovanje ocenjeno na okoli 370 tisoč evrov, zanj pa na leto plačuje 150 evrov nepremičninskega davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ). Njegovo premoženje je v tem primeru obdavčeno v višini 0,04 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Koliko nepremičninskega davka bi Robert plačeval, če bi se preselil v drugo državo?
-
Politične zmage skrajnežev so videti kot naključni ekscesi, a smer je jasna
Leta 2000 se je v Avstriji zgodil škandal. Ker sta ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desna FPÖ, ki jo je vodil Jörg Haider, oblikovali koalicijo, so dunajske ulice za več dni preplavili protestniki. Kar 250 tisoč ljudi, študentov, sindikalistov, predstavnikov nevladnih organizacij, je demonstriralo z geslom »Nikoli več«. Ogorčeni niso bili le Dunajčani, ampak vsa EU. Tedanje članice EU so zamrznile dvostranske diplomatske odnose z Dunajem, avstrijski politiki pa so bili izključeni z neformalnih srečanj.
-
Kaj želi Zuckerberg? / Meta bo korenito spremenila svoje algoritme
Ste opazili, da na Facebooku ne morete zaslediti veliko kritičnih zapisov o izraelskem napadu na Palestino? Ali na splošno, številnih pomembnih družbenokritičnih ali aktualnih vsebin? To ni zgolj privid, ampak posledica algoritmov, ki jih uporabljajo v podjetju Meta, lastnici spletnih platform, kot sta še Instagram ali Threads. O teh težavah so lani javno pisali v Inštitutu 8. marec. Opozorili so, da so jim na Instagramu ali Facebooku brez posebne obrazložitve znižali domet njihovih objav, na primer med slovito kampanjo o referendumu o vodah, med kampanjo o Anhovem, odstranili so več njihovih objav o reproduktivnih pravicah, celo o revščini v šolah … Še bolj pa so v zadnjih letih te Facebookove algoritme začutili mediji. Praktično vsa vsebina Mladine je bila na primer lani na Metinih platformah dlje časa omejevana zaradi objave peticije Dost je!, v kateri smo zbirali podpise za končanje izraelskih napadov na Gazo.
-
Eles predlaga nov sistem omrežnin
Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo: agencija naj do 1. februarja ukine »popolnoma neprimeren« način obračunavanja omrežnine in naj nazaj uvede starega, svetniki pa naj odstopijo, je zahteval. »Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice,« je bil oster. Dan za tem, 24. decembra, je Golob za Mladino v intervjuju povedal, da so v vladi preverili nove številke in dejansko stanje, na podlagi katerega sedaj agencijo pozivajo k ukrepanju. Po pozivu sta svet agencije že zapustila dva svetnika, zaradi česar je sedaj ta nesklepčen.
-
Robert Golob / »Slovenija je danes država, ki Evropi vliva upanje«
Predsednik vlade – kdorkoli to že je – je politično najmočnejša figura v državi in intervju z vsakim izmed njih je nekaj posebnega. Takšne priložnosti so redke, priprave trajajo dlje časa, pogovornih tem je veliko, skomin novinarja po podvprašanjih ali izpostavljanju samega sebe je ogromno, a čas, na katerega so pozorni predsednikovi svetovalci, ki pri intervjuju sodelujejo v ozadju, je strogo omejen. Ta pogovor je začel predsednik vlade. Še preden smo vključili mikrofon, ga je zanimalo, kako se počutimo ob koncu leta, kako smo dojemali njegovo vladavino. Nato nam je povedal, do katerih spoznanj je prišel letos sam in zakaj je danes bolj pomirjen sam s seboj, kot je bil v prvem mandatnem letu. Zato se nismo mogli upreti skušnjavi, da bi premieru za uvod postavili nekaj splošnejših, večnih, morda celo antropoloških vprašanj o tem, kako je biti slovenski premier, kako je spreminjati in voditi Slovenijo.
