Borut Mekina
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
Stranka, ki že tradicionalno večino denarja za svojo propagando dobi mimo zakonitih poti, je seveda SDS. V SDS so v zadnjih desetih letih prek svoje televizije Nova24 zgradili razvejeno medijsko hobotnico lokalnih spletnih strani, prek katere na zamaskiran način širijo strankina sporočila. A ta hobotnica veliko stane. Nova24, ki mora financirati svoj program in delovanje lokalnih spletnih strani, na leto potroši okoli 1,5 milijona evrov. In ključno vprašanje, zaradi katerega je bila tudi ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje financiranje političnih strank, je – kako?
-
12. 9. 2025 | Mladina 37 | Politika Za naročnike
Kako deluje koruptivno-klientelistična mreža, ki so jo razvili v Novi Sloveniji
Poleti 2020 je naš drugi največji telekomunikacijski operater T-2 organiziral dobrodelno akcijo, v kateri so koprskemu zdravstvenemu domu podarili reševalni motor Honda VFR1200X. Njegova cena z DDV je znašala 14.788 evrov, še dodatnih 5254 evrov pa je stala dodatna oprema, kot so intervencijske luči, specialno barvanje in podobno, so nam sporočili iz T-2. Ko je bil 23. junija 2020 motor slovesno predan, je Valentin Hajdinjak na T2 še opravljal naloge vodje oddelka za trženje in korporativno komuniciranje, hkrati pa je bil tudi podpredsednik NSi. Tik preden je odšel na položaj predsednika uprave Darsa, so v T-2 plačali še preostale račune, povezane z omenjeno humanitarno akcijo. Samostojni podjetnik Tomaž Kavčič je za »svetovanje v okviru projekta« prejel 3220 evrov. Samostojni podjetnik Jakob Bec je za »organizacijo dogodka« prejel 2908 evrov, samostojni podjetnik Klemen Rutar pa je za fotografiranje in snemanje videa, ki ga sicer na spletu nismo zasledili, dobil neverjetnih 3844 evrov.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Politika Za naročnike
Nekoč, pred mnogimi leti, nismo imeli lastne države. Kako je bilo to videti? Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija pretežno kmetijska dežela. In čeprav se je 70 odstotkov prebivalstva ukvarjalo s kmetijstvom, so kljub temu številni hrano kupovali na kredit. V Ljubljani so ljudje pretežno živeli v barakah, otroci niso imeli čevljev, starejši v povprečju le en par. Slovenija je bila tedaj tudi družba emigracije. Do prve svetovne vojne se je iz Slovenije izselilo 300.000 ljudi. Smrtnost otrok, ki so bili delovna sila, je bila izjemna: do 20 odstotkov jih ni dočakalo petega leta. To je bila tudi družba alkohola in nasilja. In to je bila družba, v kateri so imeli nemško govoreči v lasti pretežni del kapitala in s tem monopol nad kulturnim in političnim življenjem. Tega kapitala je bilo približno desetkrat več kot slovenskega.
-
5. 9. 2025 | Mladina 36 | Politika
Novinar Mladine Matic Gorenc je avgusta preiskoval, kako so člani stranke SDS v Triglavskem narodnem parku lahko taborili in na prostem kurili ogenj – ko pa je to tam strogo prepovedano. Stranki je poslal novinarsko vprašanje, a namesto odgovora se je na omrežju X s cinično objavo oglasil njen predsednik Janez Janša in pri tem objavil ne le novinarsko vprašanje, temveč tudi novinarjevo mobilno številko, ki jo ta uporablja v službene in zasebne namene.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Politika
Manj denarja za najbolj preplačane zdravnike zasebnike
Z začetkom prihodnjega leta, je napovedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, bo javna zdravstvena zavarovalnica po več kot 20 letih začela prenavljati formule, po katerih bolnišnicam in zasebnikom plačuje za opravljene storitve. Znesek, ki so ga doslej v UKC Ljubljana ali pa v največjem zasebnem zdravstvenem podjetju MC Medicor v lasti zdravnice Metke Zorc dobili za zamenjavo srčne zaklopke, je temeljil na avstralskem modelu, ki smo ga Slovenci prekopirali leta 2004. Z novim letom bodo začeli veljati novi modeli, ki naj bi temeljili na slovenskih stroških dela in materialnih stroških. Cene storitev naj bi bile realnejše in financiranje bolnišnic pravičnejše, so prepričani na zdravstvenem ministrstvu.
-
29. 8. 2025 | Mladina 35 | Politika
Predsednik SDS Janez Janša se pred vsakimi volitvami znajde pred težavno nalogo. Ker ve, da ima njegova stranka med volivci omejen domet, sama v našem proporcionalnem volilnem sistemu ne more osvojiti dovolj glasov, da bi prevzela oblast. Zaradi narave volilnega sistema tudi SDS potrebuje širšo koalicijo. To pa je za stranko z radikalnimi stališči huda preizkušnja. Še posebej, ker so se levoliberalne stranke obvezale, da v koalicijo z njo zaradi njene avtoritarnosti ne bodo vstopile. SDS je tako že doslej na vsakih volitvah iskala načine, kako pridobiti koalicijske partnerje. In vedno znova se je stranka pod taktirko Janeza Janše sama lotila ustvarjanja bodočih koalicijskih partnerjev. Ena izmed tako ustvarjenih strank je bila pred zadnjimi volitvami danes že kar malo pozabljena stranka Konkretno.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Politika
Še ena politična kampanja, ki se financira iz tujine
V Sloveniji politične stranke financiramo iz proračuna, zato je zasebno financiranje njihovih kampanj strogo omejeno in regulirano. Večje donacije, še posebej iz tujine, so prepovedane, v času volilne kampanje pa morajo stranke računskemu sodišču prihodke in odhodke razkriti do centa natančno. A številni politiki, ki želijo poleg javnega denarja še priboljšek iz zasebnega sektorja, vedno znova najdejo sporne rešitve, s katerimi ta načela izigrajo.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Komentar
Ko sem spomladi 2022 spremljal rusko okupacijo Ukrajine, sem bil globoko pretresen. Seveda so bili pretreseni tudi številni drugi, a zame konkretno je bilo najbolj nedoumljivo, kako lahko kdo v današnjem času razmišlja tako grobo in primitivno, kot je nakazovala tista vojaška akcija. Ruski načrt je bil, kot vemo danes, približno takšen: s tanki se bodo pripeljali v drugo državo, ki se bo hitro zlomila. Konkretno, ruski tanki naj bi zapeljali v mesta in vasi, ljudje bi se po tem prvotnem načrtu morali prestrašiti demonstracije sile in se podrediti novi oblasti, novemu gospodarju. Tako si je Putin zamišljal okupacijo Ukrajine. V nekaj dnevih se je želel popeljati s tanki v ukrajinska mesta, s Kijevom vred, ki naj bi prav tako hitro padel.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Svet
Avstrija stopnjuje pritisk na slovensko manjšino
Prišlo jih je ogromno, z maricami in avtomobili. »Bili smo v šoku, zbegani in prestrašeni. Ni nam bilo jasno, kaj se dogaja, bilo je grozno. Poleg so imeli tudi psa, ki je ves čas lajal,« Lucija Pfeifer, mlada študentka, pripadnica slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, opisuje dogodke iz minulega tedna. »Nad nami je krožil helikopter,« dodaja. Nekateri naj bi bili opazili celo letalnik.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Družba
Vlada je v zadnjih letih občutno povečala sredstva, namenjena znanosti in raziskovanju. Pred štirimi leti je bilo v povprečju na leto v znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov, letos bo na voljo že 674 milijonov, prihodnje leto je predvidenih več kot 700 milijonov evrov, se pohvalijo na ministrstvu za visoko šolstvo. A kaj, ko je denar le polovica zgodbe. V Sloveniji vse očitneje primanjkuje znanstvenikov. Še leta 2021 so denimo na Institutu Jožef Stefan zapolnili večino mentorskih mest, zadnja leta jim primanjkuje polovica raziskovalcev. Leta 2019 so recimo razpisali 37 mest in zaposlili 35 mladih raziskovalcev, lani, leta 2024, so recimo razpisali 76 prostih mest, a pridobili le 36 mladih raziskovalcev.
-
1. 8. 2025 | Mladina 31 | Politika
Spartana ne letita, a bomo morda vseeno kupili še tretjega
Vojaški transportni letali Spartan smo v Sloveniji kupili zaradi mnogoterih civilnodružbenih in humanitarnih razlogov, kot je leta 2021 nakup upravičeval tedanji obrambni minister Matej Tonin. Osemkolesnike Patria bomo uporabljali za prevoz nosečnic, letala Spartan pa pri gašenju gozdnih požarov in pri transportu kritičnih dobrin, je napovedal. Petnajstega januarja 2021 je obrambno ministrstvo sporočilo, da z nakupom letal Spartan Slovenija postaja neodvisna pri zagotavljanju zračnega transporta: »Lanski izbruh pandemije covid-19 je pokazal, da smo bili pri evakuaciji svojih državljanov iz tujine v domovino in pri zagotavljanju zalog zaščitne opreme odvisni večinoma od drugih prevoznikov,« so sporočili.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
Na začetku tisočletja, leta 2001, je slovenska policija obravnavala 2621 kaznivih dejanj zoper življenje in telo in skoraj 600 ropov. Statistike v zadnjem letu, ko imamo zbrane podatke, to je v letu 2023, kažejo opazen drastični upad. Leta 2023 so policisti zabeležili le še 1807 kaznivih dejanj zoper življenje in telo in 230 ropov. To je zgolj ena od mnogoterih statistik, ki dokazujejo, da je Slovenija iz leta v leto varnejša država. Število najhujših kaznivih dejanj počasi upada, vse manj je tudi tatvin ali vlomov. A obratno sorazmerno s temi spodbudnimi trendi naša največja politična stranka SDS predvsem v zadnjih letih riše povsem drugačne, izredne razmere in v skladu s tem poziva k izrednim ukrepom, domnevno zaradi poslabšanja varnostnih razmer.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Politika
Minuli teden se niso oddahnili le v Gibanju Svoboda, ampak tudi v preostalih dveh koalicijskih strankah, torej v Levici in SD, in prav tako v opoziciji: bojna sekira je zakopana, referenduma o porabi treh odstotkov BDP za orožje do leta 2030 ne bo in za to ne bo uresničena nuklearna opcija, torej referendum o članstvu v Natu. Doživeli smo notranjepolitični vihar, po katerem pa je med strankami vendarle zavladala tako dolgo želena politična enotnost v zunanjih zadevah. Oddahnili si niso le v koaliciji, pač pa tudi v opoziciji. V SDS in NSi so se pri glasovanju vzdržali, češ da ne bodo reševali težav koalicije, dejansko pa so s tem storili prav to: predsedniku vlade so pomagali pri umirjanju razmer. Kdo je torej rekel, da se v Sloveniji politika ne more poenotiti?
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Politika
Minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden na Fakulteti za družbene vede uspešno zagovarjal magistrsko delo iz širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. In postal magister evropskih študij. Delo, v katerem je na 100 straneh uporabil 87 različnih virov, je solidno napisano. V njem podpredsednik vlade med drugim dokazuje, da se je širitev EU na Balkan sprva začela na meritokratski način – od bodočih članic se je zahtevalo spoštovanje nekaterih meril in vrednot – v zadnjem času, predvsem po začetku ukrajinske vojne, pa vse bolj prevladuje geopolitična dimenzija. Zato se v magistrski nalogi Mesec sprašuje, ali ni v EU v zadnjem času stabilnost postala pomembnejša od spoštovanja načel in vrednot.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Jedro nesoglasij med vlado in zdravniškimi organizacijami, predvsem zdravstvenim sindikatom Fides, ostaja zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi koalicija jasneje ločiti javno zdravstvo od zasebnega. V Fidesu so prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, saj naj bi omejeval pravico zdravnikov do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela. Uveljavitev zakona naj ne bi imela le negativnih učinkov na partikularne interese nekaterih zdravnikov, škodovala naj bi, kot trdijo v Fidesu, tudi javnemu zdravstvu. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema naj bi sledili dodatne kadrovske izgube in zastoji. Podobno je tudi mnenje drugih zdravniških organizacij.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet
Nekatere države so nevtralne, nekatere nimajo svoje vojske
Slovenija zdaj za obrambo prispeva okoli 1,3 odstotka BDP, do konca leta naj bi se ta izdatek – sicer predvsem na račun infrastrukturnih projektov, ki jih že izvajamo in jih bomo zdaj opredelili kot del Natove mobilnosti, recimo gradnjo drugega tira – zvišal na dva odstotka BDP. A obstajajo tudi druge možnosti. Države, ki so nevtralne ali celo brez vojske, za obrambo praviloma plačujejo vsaj na prvi pogled veliko manj.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Mladinina anketa: Ljudje imajo radi Nato
Anketi, ki ju je Mladina v sodelovanju z agencijo Ninamedia opravila minuli teden, razkrivata, da javnost podpira povečanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030 – k čemur se je vlada zavezala v junija sprejeti obrambni resoluciji. Ravno tako velika večina nasprotuje izstopu iz zveze Nato.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Politika
Slovenija se je zadnjič zares znašla v nacionalnovarnostni stiski – njena varnost je bila takrat ogrožena, v zraku pa je bilo čutiti strah – v času epidemije koronavirusne bolezni. Kako se je ta uradno končala? S slavnostnim preletom Natovih letal!
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Politika
Velike reforme dela in kapitala, kar je bila ena od osrednjih predvolilnih obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, očitno ne bo. Z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so sporočili, da je predlog »premoženjskega davka«, za katerega so decembra lani v vladi že sprejeli izhodišča, na stranskem tiru. Češ da je pred uvedbo davčnih ukrepov treba izpeljati še »določene ukrepe, ki so predpogoj za pripravo celovitih rešitev za stabilizacijo stanovanjskega trga«. Zapišimo drugače, v vladi želijo najprej okrepiti pravno varnost lastnikov, ki so stanovanja pripravljeni oddajati dolgoročno.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Svet
Minuli teden je bil del politike in večji del slovenske javnosti šokiran in zgrožen nad lahkotnostjo, s katero je domnevno Slovenija pristala na enormno zvišanje obrambnih izdatkov – na kar pet odstotkov BDP do leta 2035. Če te številke vzamemo zares, je rezultat resnično neverjeten: če bi Slovenija za obrambo namenila pet odstotkov BDP, bi namreč to pomenilo, da bo kar 20 odstotkov proračuna šlo za orožje. Kar je približno toliko, kolikor zdaj dajemo za vse šolstvo, ali približno toliko, kolikor dajejo za obrambo države, ki so dejansko v vojni. Ni čudno, da so v SD in Levici zahtevali sklic koalicijskega vrha. Podobna drama je potekala tudi v drugih državah članicah Nata, a se je hitro izkazalo, da bo juha, ki jo bomo na koncu zaužili, manj vroča od napovedane.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Družba
Banke nas ožemajo / Stroški bančnih storitev so v Sloveniji visoki in vztrajno rastejo
Storitve bank – odprtje bančnega računa, plačevanje računov, dvigovanje gotovine – niso navadne tržne storitve nekega podjetja, nekakšen nujni dodatek k našim življenjskim stroškom. Tudi po uradni definiciji so vse to oblike javnih storitev, ki jih opravljajo banke. To je seveda razumljivo: danes brez bančnega računa in z njim povezanih storitev ni mogoče preživeti. Uporaba bančnih storitev tako ne sme biti in ni vezana na državljanstvo, na stalno prebivališče, na socialni status, na davčno rezidentstvo. Banke celo ljudem z neprimerno »boniteto«, recimo z dolgovi in težavami pri vračanju denarja, ne smejo odreči opravljanja storitev. In ker so bančne storitve nujne, ker so storitev za vse druge storitve, so regulirani tudi stroški, ki jih lahko banke zanje zaračunajo. Evropska unija je zaradi tega že leta 2014 sprejela direktivo o plačilnih računih, ki državljanom zagotavlja pravico do tako imenovanega osnovnega bančnega računa.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Svet
Zadnjih nekaj let v Evropi živimo v razraščajočem se in hromečem občutku, da svet razpada, da se nihče več ne drži pravil. Tudi v Sloveniji je vse bolj čutiti, da je vse skupaj napol vojno stanje, kjer je vsak proti vsakemu, močnejši pa imajo vedno znova zadnjo in prvo besedo. A stvari se samo še zaostrujejo. Tako naj bi bil – spet v imenu varnosti – ključen vrh Nata v nizozemskem Haagu.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet
»Dokler bodo v ZDA brezpogojno podpirali Izrael, tako dolgo vojne ne bo konec«
Ne moremo sicer trditi, da ZDA prek Izraela neposredno vodijo vojne, drži pa, da Izrael brez skoraj brezpogojne podpore Združenih držav Amerike tega verjetno ne bi počel – oziroma ne s tolikšno drznostjo. Ta podpora se kaže v ameriškem financiranju izraelskega obrambnega sistema in vojaške industrije – protizračno zaščito je zasnovala in jo tudi vzdržuje ameriška stran. V Izraelu tako prevladuje občutek, da jih bodo ZDA podpirale ne glede na okoliščine. Morda bi Izrael izvajal podobne ukrepe tudi brez ameriške podpore, vendar zagotovo ne v tako širokem obsegu.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Svet
Kaj je bil glavni razlog za kolaps električnega sistema v Španiji in nato še na Portugalskem, je Janez Janša ugotovil že 28. aprila, na dan, ko je pokleknilo električno omrežje. Ko se je preko omrežja X javljal domačemu občinstvu s kongresa Evropske ljudske stranke v Valencii, je za mrk okrivil obnovljive vire energije – domnevno preveliko odvisnost Španije od proizvodnje elektrike iz sonca in vetra. Njegova Nova24 je dan za tem v tekstu z naslovom »Danes Španija in Portugalska, jutri ostali: Kako so obnovljivi viri energije povzročili energetski mrk« za svojim voditeljem zgolj ponovila, ko je zapisala, da je energetski mrk pokazal, »kaj je končna postaja zelenega ekoludizma, ki civilizacijo potiska v vedno večjo odvisnost od obnovljivih virov energije: katastrofalni energetski mrki, dolgoročno pa uničenje vse industrije na zahodu«.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Se stanovanjski stroj zaganja?
Gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj je ena najpomembnejših obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba in cilji so bili v skladu s tem na začetku mandata visoki: dobili bomo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih ali 20 tisoč novih najemnih stanovanj do leta 2030, smo slišali pred volitvami. Ali kot je februarja leta 2023 dejal minister za delo Luka Mesec: v koaliciji želimo »do leta 2026 ustvariti stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno«, predsednik vlade Golob pa ga je na tisti znani tiskovni konferenci popravil na »tri tisoč«. Tri tisoč javnih neprofitnih stanovanj letno? Saj to je vsako leto toliko, kolikor smo jih v preteklosti zgradili v desetih letih!
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Pojem genocid označuje naklepno uničenje zaščitene skupine ljudi – bodisi nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine – v celoti ali delno. Termin je skoval pravnik Raphael Lemkin med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinske dokaze za obstoj tega »zločina vseh zločinov« našel v primeru množičnih pobojev Armencev v osmanskem imperiju in v holokavstu. Med nürnberškimi procesi so sodniki nato prvič uporabili pojem genocid že kot obče veljavno mednarodno normo, kar pomeni, da so že tedaj države priznale obstoj tega posebnega zločina za nazaj in za naprej, ne glede na to, ali je kakšna država ta pojem priznala ali ne.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
So ZDA sankcionirale Slovenijo?
V sredo, 4. junija, je Slovenija v Varnostnem svetu ZN kot koordinatorica desetih nestalnih članic predložila resolucijo, s katero je zahtevala takojšnje humanitarno premirje v Gazi, izpustitev talcev in neoviran dostop do humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. ZDA so na resolucijo vložile veto, pri čemer njihova predstavnica ni kritizirala le vsebine. Besedilo resolucije naj bi bilo nesprejemljivo tudi zaradi »načina, na katerega je bilo predložena«, je poudarila Dorothy Shea.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba
Da so laži in manipulacije zavladale v javnosti, vemo že vsaj od leta 2016, ko so populistične internetne kampanje pripomogle k brexitu v Veliki Britaniji in prvi izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA. Od tedaj se kljub ozaveščanju, razkrinkavanju, številnim kampanjam proti širjenju dezinformacij, opozorilom pred lažnimi informacijami ali teorijami zarot ter novim in novim poskusom regulacije družbenih omrežij ni kaj dosti spremenilo. Ta nova realnost je doslej najbolj koristila prav politični desnici. Morda je bil res Obama politik, ki je znal izkoristiti internet, na zadnjih volitvah v Nemčiji pa je presenetljivo njihovi Levici – Die Linke – uspelo s kampanjo na TikToku vstati od mrtvih. A statistike so jasne: v Nemčiji so na omrežju TikTok štirje od petih najbolj priljubljenih politikov člani skrajno desne Afd, v Italiji podobno, v Španiji velja njihova skrajno desna stranka VOX za kralja španskega političnega instagrama. In tako naprej. Ker je javnost vse bolj na teh socialnih mrežah, se zdi, da v številnih državah razmeroma normalna politika zmaguje le še s hudimi mobilizacijskimi napori.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika
»Samoupravljanje« / Levica predstavila zakon o delavskih zadrugah
Ta teden se je končala javna obravnava zakona o lastniški zadrugi delavcev. Zakon, ki so ga v Levici v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo pisali več kot tri leta, bo v slovenski pravni red uvedel novo obliko pravne osebe – delavske zadruge –, ob pomoči katere bodo zaposleni lahko prevzemali podjetja. Kar nekaj slovenskih podjetij je po osamosvojitvi poskusilo s to potjo – Domel je najbolj znan primer podjetja, ki je v lasti zaposlenih, ali pa računalniško podjetje Dewesoft. Na začetku so bile izkušnje pozitivne, motivacija zaposlenih visoka, stabilnost poslovanja tudi. A se na dolgi rok ta pot ni izkazala, saj se individualno solastništvo z upokojevanjem ni obnavljalo.
