• V mrtvem teku

    Zelo rad prebiram kolumne Janka Lorencija. Z njimi se običajno strinjam. A Lorencijeva kolumna v Mladini, v kateri poziva vlado in opozicijo, da skupaj razglasita obvezno cepljenje, s kaznovanjem neposlušnih vred, me je šokirala. Z zaskrbljenostjo opažam, kako zadnje čase desni in levi influencerji tekmujejo v zagovarjanju obveznega cepljenja. Več

  • Cinizmi vladavin prava

    V Mladini št. 35 je pisec «Pamfleta« prestopil meje še sprejemljivega obravnavanja nekega zgodovinskega dogajanja, pa četudi v pamfletu. Več

  • Novi val

    G. Janežič v svojem odgovoru ni zmogel tega, da bi se, če že ne avtorju pa vsaj bralcem opravičil za zapisano eklatantno laž, da sem v članku v Sobotni prilogi Dela z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’ (21. 9.) ’vse, ki nasprotujejo cepljenju, ožigosal s pristaši »teorije zarot«. Verjamem, da bodo bralke in bralci razumeli, da moram zaključiti dopisovanje s piscem, ki se je s fabriciranim dejstvom v tem primeru sam odpovedal kredibilnosti.  Več

  • Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine. Več

  • Novi val

    Odgovor Rudiju Rizmanu Trenutne krize ni moč razumeti kot singularnega dogodka, marveč kot epizodo v mreži dominacijskih stanj, ki konsolidirajo oblast elit. Rizmanov članek sem omenil zgolj zato, ker je tudi ta – kot številni drugi – primer binarne reprezentacije cepilne/ anticepilne dileme – ekskurzom navzlic –, ne pa kritična razprava o pandemiji. (Besede so polisemične, kontekstualno branje besedil pa vselej vodi v določen sklep, ki ni laž/resnica. Če koga moti beseda »ožigosati« (ekspresivno – satirično), naj jo zamenja z evfemizmom). Več

  • Srečanje na Kredarici

    Ko ste objavili »Prepis pogovora med protestnico Teo Jarc, premierom Janezom Janšo in njunimi sopotniki«, sem bil prepričan, da bom v kakšnem mediju dočakal opravičilo dveh političark, ki sta naslednji dan po incidentu sam dogodek relativizirali tako kot da bi se Tea Jarc obnašala enako kot sta se predsednik vlade in minister za notranje zadeve. Več

  • Puške na oratoriju

    Spoštovana ga. Monika Weiss, Mene in mojega otroka ste zelo vznemirili s svojo objavo. Otrok nikakor ne more verjeti, da lahko nekdo razmišlja tak ’hudobno’ in težko mu razložim, da žal tudi ’taki’ obstajajo. Tudi moj otrok je namreč sodeloval na tem oratoriju. Bil je navdušen in počutil se je varno! Več

  • Novi val

    Vesel sem vsakega bralca, ki si je vzel čas in prebral kak moj članek, rad pa prisluhnem tudi kritikam. Žal to ne drži v primeru pisanja gospoda Tomaža Janežiča, ki mi očita, da sem ’Ožigosal vse, ki nasprotujejo cepljenju s pristaši »teorije zarot«. Njegov očitek se nanaša na moj članek v Sobotni prilogi Dela (21. 9.) z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’. Janežič mi je namreč očital nekaj, česar ni v mojem članku, gre torej za izmišljotino in laž, ki sta kot taki skregani z dejstvi. Več

  • Nov val 

    Kakšen je miselni nivo nasprotnikov cepljenja proti virusu SARS-CoV-2? V večni izolaciji ne moremo živeti. Kaj imamo na izbiro? Kaj nam lahko pomaga? Domača zdravila? Njihovi protesti proti ukrepom pač ne. Prihodnja zdravila bodo morda učinkovitejša kot sedanja. In nihče ne trdi, da smo dosegli dokončna spoznanja o tej bolezni. Več

  • Javno pismo

    Spoštovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, spoštovana predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, Dva meseca je minilo od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ob tej priložnosti je bilo opozorjeno na nerešeno vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in izraženo pričakovanje, da bo Slovenija našla hitro rešitev problema in zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Podobna pričakovanja so evropski predstavniki izražali že pred tem, s strani slovenske vlade pa so prihajale napovedi, da bo vprašanje financiranja STA kmalu rešeno. Zaposleni na STA, ki nas je vse manj, saj nas je medtem zapustila že desetina kolektiva, z veliko žalostjo ugotavljamo, da se ni zgodilo nič. Vlada, ki trenutno predstavlja našega ustanovitelja - Republiko Slovenijo, še naprej ravna tako, da nas načrtno spravlja v dokončno brezizhoden položaj, ko se bomo morali popolnoma odreči ali našemu neodvisnemu poročanju ali pa svojim službam. Več

  • Novi val

    Kot pisatelj ne morem in ne smem molčati, ko sem priča tako brutalnemu napadu na svobodo in človekove pravice. Alberto Moravia je povzdignil svoj glas v času fašizma, sam pa moram to storiti v času biopolitičnega totalitarizma. Čemur smo priča v zadnjem letu in pol, je fenomen, ki sta ga opisala britanska novinarja Cromwell in Edwards (Media lens) kot propaganda blitz, ki ima šest prvin: 1. temelji na dramatičnih novih dokazih, 2. komunikacija je emocionalno zelo intenzivna, ogorčena, 3. navidezno podprta s strani korporativnih medijskih ekspertov/ akademikov, 4. obsoja vsakogar, ki dvomi v navidezen konsenz, 5. vključuje naključno tempiranje, 6. zanjo je značilna tragikomična moralna disonanca. Več

  • Javno pismo

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Smešenje izmišljene “LGBT ideologije”

    Spoštovana varuhinja pravic gledalcev, gospa Ilinka Todorovski, Spoštovana odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, gospa Manica Janežič Ambrožič Na najin protest glede napovednika intervjuja in oddaje gospoda Možine z gospodom Vovkom 8. avgusta 2021 na TV SLO1, ki se je v povzetku glasil: “Prosiva za uraden odziv in javno pojasnilo, kako na RTV razumete ideološko ‘uravnoteženje’ programa. Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin? Izpraševalec ni odgovoren za izjave intervjuvanca/ke, je pa odgovoren za svoj odziv nanje, mar ne?” sva prejeli vaš odgovor, katerega bistvo povzema naslednji odstavek Varuhinje: „Menim, da je urednica z opisom precepa, v katerem se znajde uredništvo, ko išče najprimernejši način za obravnavo družbenopomembnih tem, dragoceno prispevala k medijski razpravi. Menim pa tudi, da imajo uredništva na voljo vse vzvode za sprejemanje dobrih programskih odločitev, in sicer z upoštevanjem zasnove oddaj, izbiro ustreznega žanra, fokusa in konteksta obravnave ter doslednim spoštovanjem Poklicnih meril in načel novinarske etike ter Programskih standardov. Menim, da tudi posamezni programski ustvarjalci znotraj teh okvirov najdejo dovolj smernic za reševanje poklicnih in etičnih dilem. Menim, da so glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov. Menim tudi, da so uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih.” Več

  • Namesto NLB madžarska OTP

    V članku Namesto NLB madžarska OTP, ki je bil objavljen v prejšnji Mladini (št. 32) 13. 8. 2021, je bilo navedeno, da je Addiko banka v 100-odstotni lasti Addiko Bank Dunaj, ta pa da je v večinski lasti ameriškega sklada Advent International. Zadnja navedba ne drži več od uvrstitve dunajske Addiko Bank na borzo; trenutno sta največja delničarja švicarski DDM Invest III (9,9 %) in EBRD (8,4 %). Za napako se opravičujemo.  Več

  • Javno pismu županu Bleda

    Bled je tipičen primer kraja, ki ni izkoristil novodobnih možnosti, temveč se je iz nekoč slavnega, urejenega turističnega kraja spremenil v primestno, prometno zatrpano, neurejeno letovišče, brez kontrole nad izvajanjem strateških načrtov. Več

  • Talibani že pred Kabulom

    Končno izjava Janeza Janše s katero se moram strinjati: »Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož Talibanom je doslej največji poraz za NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni.« Več

  • Javno pismo

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Pisma bralcev

    Zaščitimo afganistanske ženske

    Spoštovani evropski komisar, gospod Janez Lenarčič, razveselile smo se vašega čivka, da Generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, ki ga vodite, ne bo pustil na cedilu afganistanskega ljudstva v času, ko zna menjava oblasti privesti do krvavega zatiranja človekovih pravic in dodatne hude humanitarne in begunske krize. Več

  • V imenu očeta

    V 31. številki Mladine je v Mladinamitu št. 1326 upravičeno ožigosana bodica, ki jo je neki Klemen Traven napisal proti Luku Dončiću, ker ni bil poslovenil neslovenskega priimka, pridobljenega po svojem očetu: »/Luka Dončić se ni niti toliko distanciral od /očeta/, da bi imel normalno zapisan priimek Dončič.« Prav bi bilo, da bi se spotaknili tudi ob poslanca Marka Bandellija, ki se verjetno zaradi poslovnih razlogov še ni distanciral od poitalijančenega priimka Bandelj. Prepričana sem namreč, da so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja fašisti »podaljšali« slovenski priimek njegovemu očetu, kar je bilo običajno na anektiranem Slovenskem Primorju. (Če je Markov oče bil rojeni Italijan, bi moral njegov sin kot slovenski poslanec v slovenskem Državnem zboru to pojasniti!)  Več

  • Nagrajeni odvetnik

    Pri portretu Francija Matoza – osebnega odvetnika Janeza Janše in stranke SDS, ki si danes lasti naziv tako prvega nadzornika Luke Koper in namestnika predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic kot tudi prvega moža DUTB – smo zapisali, da je Matoz v osamosvojitveni vojni vodil vod s posebnimi nalogami. Do tega podatka smo prišli s prebiranjem portretov, pri katerih je pred leti sodeloval tudi sam Franci Matoz. Več

  • Javno pismo županu Bleda

    Gospod Janez Fajfar, blejski župan, je v odgovoru na pismo Nikolaja Makuca in sopodpisnikov napisal, da je “iskreno vesel”, da so se odločili javno in na glas povedati svoje mnenje. Več

  • Preverjanje PCT

    Situacija. Ob vhodu ene od restavracij enega od trgovskih centrov. Ob prihodu na hranjenje me zaustavi servirka hrane in vljudno od mene zahteva potrdilo o PCT. Potrdilo o cepljenju ji pokažem in jo prav tako vljudno povprašam, kako je prepričana, da ji kažem moje potrdilo o cepljenju? V trenutku zmedenosti mi odvrne, da bi verjetno moral pokazati osebni dokument. Ali je pooblaščena za legitimiranje jo zopet vljudno povprašam? V tem trenutku je bila zmedenost popolna in nisem bil več v kadru. Več

  • Javno pismo županu Bleda

    Spoštovani gospod Nikolaj Makuc in sopodpisniki! Več

  • Zadnji odcep za komunizem

    Mislil sem odgovoriti že na intervju z Andreasom Malmom, pa sem počakal še na Žižkov članek. Kot sam vidim trenutno krizo kapitalizma, je ta sestavljena iz treh komponent: krize kapitala (sistemska kriza), krize finančnega kapitala ter okoljske krize. Te ravni pa predstavljajo tri vire kontradikcij: delo – kapital, realna ekonomija – finančni sektor ter človek – narava, ki »naddeterminira« prejšnji dve. Če lahko kapitalizem vselej obvlada prvi dve kontradikciji, tretje ne bo mogel nikoli, ker mu ruši temelje. Ni neskončne rasti na končnem planetu, ker je zemlja krožni ekosistem. Kreativna destrukcija se vselej konča pri ultimativni meji, ki jo predstavlja narava. Kot sem ugotovil že pred desetletjem, je kapitalizem kultura smrti, ker izrablja uničenje in strah za eksistenco, da se požene naprej (BDP). Varufakis je to ponazoril na primeru Fukušime. Toda igra se končuje. Če je zadnja ekonomska kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti liberalne ekonomije in demokracije – o čemer sem pisal v Neoliberalnem totalitarizmu –, bo ekološka kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti globalnega kapitalizma. Zelenega kapitalizma ne bo. Več

  • Javno pismo

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Pisma bralcev

    Spoštovani gospod župan Janez Fajfar! Spoštovani uslužbenci blejske občinske uprave!

    Kar berete, ni namenjeno javnemu obračunavanju, ki ga je pri nas že tako ali tako preveč. Je zgolj sad obupa in nemoči, katere trpkost je iz dneva v dan večja. To da sem napisal, kar sem, je meni in mojim vrstnikom izhod v sili. Izhod v sili, saj se bo „z okolšno ta podoba raja’’ pred našimi očmi počasi, a za trajno spremenila v osiromašeno, trohnečo pustinjo. Več

  • Načrt, ki zbuja resno skrb

    Vprašajmo se, zakaj je bila vpeljana svetovno organizirana pandemija in od kod soglasje pomembnega dela prebivalstva, zlasti na vladni ravni posameznih držav? Kako to, da se civilizacija, ki prisega na metode in rezultate znanosti, ne meni in ne meri škode svojega pandemičnega ravnanja? Zakaj v imenu znanosti celo izjavlja ter z odredbami vsiljuje in predpisuje posege, za katere obstajajo številni dvomi? Na ta vprašanja žal ni mogoče premočrtno odgovoriti, ker se protislovja stopnjujejo do (do danes) še nedosežene ravni. Več

  • Neonacisti in drugi protestniki

    Generalni direktor policije dr. Anton Olaj ni odredil nadzora na zahtevo predsednika vlade ali notranjega ministra. To nikakor ne drži. Več

  • O biserih in svinjah

    Matjaž Hanžek v pismu Mladini 8. 7. opozarja: »...ni več časa za dvome: nacizem in fašizem sta dobila v Sloveniji domovinsko pravico!« Reč je o sindromu strupenega govora, ki kaže nrav notranjega ministra, premiera in militantnih pristašev SDS. Kam vodi ščuvanje oblastnikov, vemo iz preteklosti, zelo nazorno iz prve polovice prejšnjega stoletja. V civiliziranih družbah politiki za prostaško vedênje odstopijo. Ampak minister Hojs zanesljivo ne bo drugič zapored nepreklicno odstopil, še manj pa spiritus agens strupenega govora, njegov nadrejeni v vladi. Premier je namreč vzornik, ki mu je treba slediti za obrambo »pravih domoljubov« pred vsemi, ki njegovo destruktivno politiko zavračamo. Več

  • Janša smo mi vsi!

    Janša je slika stanja naše demokracije. JJ ne krni ugleda Slovenije, ampak sporoča svetu, kakšen je njen pravi obraz. Janša je verna podoba vsega političnega razreda in defektnega demokratičnega sistema. Odgovornost za Janšo - ki kot kak zombi zastruplja naš, in zdaj še evropski politični prostor - nosi predvsem ves politični razred. Kot da demokratski tabor ne bi imel ustreznega glogovega kola za to našo populistično prikazen. Ali pa jim ni do egzorcima, ker jim je fino tako kot je. Zdi se, kot da Janšo potrebujejo vse stranke, razen Več

  • 23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Pisma bralcev

    Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca

    Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu) imenovali balerine, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar enostavno pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo je nataknil. Več

  • Vi tudi, Festival Ljubljana?

    Spoštovani g. Brlek. Več

  • Obvezno cepljenje?

    Nedavno sem se grdo urezal na starem korodiranem žeblju. Bil sem miren, ker sem cepljen proti tetanusu. Po gozdovih in travnikih se sprehajam bolj sproščeno, ker sem cepljen proti klopnemu meningitisu. Na mojih predkovidnih eksotičnih potovanjih sem bil pomirjen, ker sem bil ob uživanju antimalarikov cepljen proti hepatitisu A in B. Cepljenja torej ne odklanjam, v primeru cepiva proti covidu pa se je nabralo preveč pomislekov. Več

  • Javno pismo

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Poziv vladi in sodržavljanom

    Upad števila okužb s koronavirusom v zadnjih tednih pripisujemo bolj kot cepljenju, ki je daleč od zadostnega, toplejšemu obdobju, ki omogoča več življenja na prostem in boljše prezračevanje bivalnih prostorov. Zaradi večjega počitniškega druženja in bolj nalezljivih sevov virusa nas čaka nov val okužb, ki bo zlasti usoden za necepljene starejše prebivalce. Več

  • Prošnja

    Spoštovani Več

  • Vi tudi, Festival Ljubljana?

    Skladno s 26. členom Zakona o medijih odgovarjamo na navedbe avtorja Izaka Koširja v prispevku z naslovom »Vi tudi, Festival Ljubljana? Poziv k bojkotu koncerta španskega opernega pevca«, ki je bil dne 24. 6. 2021 objavljen v časniku Mladina, ter navajamo druga in nasprotna dejstva, s katerimi z namenom spodbijanja bistveno dopolnjujemo navedbe v prispevku. Več

  • Odprto pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport

    Spoštovana gospa ministrica, prof. dr. Simona Kustec! Več

  • Za svobodo

    Predsednik kot narcis in »frkolin« Poklical sem predsedstvo. Odgovorili so, da Borut Pahor ni več v uradu, da je odšel … Povedali so mi, da jim je žal, da so mu rekli za moj klic … a je moral (že) drugam, »klicale« so ga druge, dogovorjene – ali pač ne – obveznosti, ki si jih je naložil.V tem je vprašanje in »problem«: v obveznostih, ki si jih sam nalaga … Na stotine obiskov in sprejemov, na stotine trenutnih delovnih nalog, ki ga, predsednika, po lastnem mnenju, izenačuje s proletarskim delom … Nekoliko »pritlehna« želja, ki je v njej – v resnici – vzvišena, ohola drža (za) nekoga, ki bi rad, v očeh neizobraženih, neukih delavcev, predstavljal svetel zgled in nek presežek z ozirom na politično dejavnost dosedanjih vodstvenih organov … Borut Pahor se lahko v trenutku spremeni v »škavacerja«, orodjarja, slaščičarja … samo v predsednika, ki se politično odloča, ki stoji na trdnih – političnih – stališčih in (ne)pristranskem mnenju, bolj malo ali skoraj nič … V tem je vprašanje in problem: kaj Pahor v resnici »da« za ljudstvo, za Slovence? Več

  • Dremajoča moč ljudstva

    Avtor Janko Lorenci v prispevku predlaga akcije ljudskih zahtev bodočim vladajočim garnituram, ki bi jih obvezale, da se ukvarjajo z varstvom okolja na »trajnosten« in na »trajen« način. Naj bi pridobili nazaj pravice do »referenduma« na način, ki bi omogočil referendumsko odločanje v primernejši in demokratični obliki (zadnji primer referendumskega odločanja glede neprimernih vsebin Zakona o vodi – le zakaj je zaradi nezakonitosti in protiustavnosti novih zakonskih določil treba na tak zamuden, utrujajoč in drag način angažirati množice volivcev, da opravijo delo oblastnih, nadzornih in pravnih služb s ciljem, da zakon upošteva ustavna določila in EU Direktive?!), naj bi zagotovili ljudstvu pravico do nedotakljivosti in varnosti nadzornih inštitucij (računsko sodišče, RTV, itd.) mimo posameznih mandatov vsakokratnih vladajočih struktur, naj bi uvedli absolutno prepoved gradnje na dobri kmetijski zemlji, naj bi trajno in maksimalno zavarovali vodo in zrak. Več

  • Intervju: Alenka Kraigher

    Mladina se od nekdaj ni bala kritične misli ob družbenih dogajanjih. Ob pojavu covid-19 bolezni pa sem dobil občutek, da ji je kritično pero do določenih temeljnih vprašanj nekako oslabelo. Namreč, novinar uglednih intervjuvancev kot sta prof. dr. Roman Jerala (Mladina, 23. št.) in prof. dr. Alenka Kraigher (Mladina, 25. št.) se ni dotaknil domnevnega goljufanja z dvema ključnima številkama, ki uravnavata vse omejevalne ukrepe, obarvanja regij in države ter sploh proglasitve epidemije. To sta število pozitivnih in število umrlih. Več

  • Javno pismo

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Pisma bralcev

    Slovenska demokracija je ogrožena. Ne glejte proč!

    Spoštovana gospa Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, spoštovani gospod David-Maria Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, spoštovani gospod Charles Michel, predsednik Evropskega sveta! Več

  • Vizjakov vodni center

    Monika Weiss je preučila načrtovanje mega vodnega centra v Brežicah. Takega poročanja sem zelo vesela. Tolaži me v razmišljanju, da med nami vendarle so ljudje, ki razumejo neizprosne zahteve narave. In si jih tudi prizadevajo spoštovati, saj samo s tem, s spoštljivim prilagajanjem naravi, ne pa z izkoriščanjem, sploh lahko preživimo. Več

  • Javno pismo

    Spoštovani g. Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Več

  • Pajdaški kapitalizem

    Domoljubje ni samo obešanje zastav. Domoljubje je veliko več. Ne sramuje se materinega jezika. Namesto domačih poimenovanj raznih lokalov nas pogosto nagovarjajo tuje besede. Namesto njih bi nas lahko vabili domači izrazi, čim bolj duhoviti. Ko se s pesmijo predstavljamo tujemu občinstvu, bi namesto zgolj tujega jezika lahko uporabili dvojezičnost – tako bi drugi lahko začutili zven našega jezika. Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj. Več

  • Kastrirani maček kot simbol slovenstva

    Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

  • Pamflet

    Spoštovani. Več

  • Volk dlako menja, narave pa nikoli!

    Pred 37. leti, 20. maja 1984, je na osrednjem goriškem trgu, na Travniku, potekala množična Enotna manifestacija za pravice Slovencev v Italiji. Takratna goriška občinska uprava, s potuho skrajne desnice (neofašistov MSI, Lega nazionale in drugih) je ihtavo sprejela slovensko manifestacijo na »lastnem ozemlju«, saj naj bi pomenila nepotrebno provokacijo. »Nimamo nobenega predsodka do naših občanov slovenske narodnosti, saj živimo v demokratični družbi, v kateri je vsakdo svoboden, da se lahko izraža v svojem jeziku,« so trdili takratni občinski prvaki stranke takratne Krščanske demokracije in desnice, in se istočasno spraševali »ali je umestno javno provokativno izpostavljanje lastnih zahtev ravno »a Gorizia« (v Gorici), na trgu Vittoria (na trgu Zmage)?« Leta so minila, obrnila sta se stoletje in tisočletje, dospeli smo v leto 2021. Goriška desnosredinska občinska uprava z županom Rodolfom Ziberno na čelu, je pred kratkim zavrnila prošnjo za pokroviteljstvo nad prireditvijo »Pride parade - Parado ponosa«, ki bo 4. septembra potekala med Gorico in Novo Gorico, češ da »se ne strinja s provokativnim izpostavljanjem nekaterih spolnih izbir na račun drugih!« »Volk dlako menja, narave pa nikoli!«, pravi znani pregovor. Ponavlja se leto 1984, čeprav smo bili v tem skoraj štiridesetletnem obdobju v mestu ob Soči priča pravim revolucionarnim spremembam: razkroju Jugoslavije, samostojnosti Slovenije, padcu meje, skupnemu življenju v Evropski skupnosti, pridobitvi naziva Evropska prestolnica kulture 2025 za Novo Gorico (z Gorico), a tudi ponovnemu zaprtju meje, usihanju spletenih vezi … Predsodki vseh vrst pa žal ostajajo. Nestrpnost do drugačnih je v vsakem primeru obsodbe vredna, naj si bodo te razlike v spolu, v spolnih usmeritvah, v etnični in rasni pripadnosti, religiji ali jeziku. Več

  • Kastrirani maček, simbol slovenstva, ki to ni, čeprav bi želel biti

    Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

  • Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

    Berem obsežno pismo zaskrbljenih zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra. Govor je o fenomenu, ko nekdo že kot sam pojav povzroča nesrečo. Na to je odločno odgovoril že pred več kot sto leti veliki Plečnik (ki ga z raznimi katedralarijami izrabljajo krogi iz okolja Zla). Plečnik je namreč za dunajski delavski okraj Ottakring sprojektiral sijajno stvaritev - cerkev Svetega Duha. Revolucionarna novost je bila uporaba železobetona. Mojster je genijalno uporabil možnosti novega gradbenega materiala. Nesrečne okoliščine pa so povzročile revolt v javnosti, in Plečnik se je umaknil! Ne le, da je zapustil Dunaj, kraj svojih uspehov, tudi tega, s čemer je prvi začel v Ottakringu, nikoli več ni ponovil. Njegov učenec ga je nekoč vprašal, zakaj je opustil svojo genijalno smer. Mojster mu je odgovoril: „Že od začetka je bila spotika...“ Pri neki drugi (primitivni) „spotiki“ je seveda iluzorno pričakovati dostojanstveni umik....  Več

  • Pravica biti točno to, kar si želiš biti

    Spet so v očeh mnogih krivi drugi, samo mi ne. Več

  • Igra zastaranja

    Spoštovani. Več

  • JAVNO PISMO

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Pisma bralcev

    Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

    Tudi nas, spodaj podpisane pedagoške delavce in delavke in druge zaposlene Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, zebe, mrzlo nam je v telo in dušo zaradi razmer, v katerih smo se znašli. In vsak dan nas huje zebe. Zmrazila nas je novica o dvajsetletniku, ki je naročil avtomatsko orožje, da bi se maščeval svojim sošolcem in učiteljem. Zmrazila nas je vest, da je mariborska dijakinja, ki jo obravnava sodišče zaradi mirnega protesta zoper zaprtje šol, prejela zastraševalno pismo z belim praškom. Zmrazila nas je skrunitev grobov na domžalskem pokopališču in zažig umetniške inštalacije na Cukrarni, v kateri so umirali naši veliki pesniki. Več

  • Čas za novega mandatarja

    Grega Repovž je v uvodniku Mladine št. 18 zapisal: “Ta teden je postalo jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo.” Mu pritrjujem. Štirideset let se poglabljam v resnice in “resnice” o cepljenju. Poznam težave in stranpoti, ki jih je znanost doživljala v svojih prizadevanjih za varnejši in boljši svet. Z razvojem prihaja do opuščanja neoptimalnih ali celo škodljivih rešitev ter do uveljavljanja novih, praviloma boljših. Pri tem farmacija služi. Proticepilska gibanja tudi. Na dolgi rok se tako ali drugače obelodani vse. Več

  • Živeti v nevarni državi

    V 16. številki Mladine z dne 23.04.21 sem bral članek vašega (in našega) sodelavca Janka Lorencija (ki ga zelo cenim po odličnih prispevkih v Mladini) z naslovom Živeti v nevarni državi. Odlično! Dovolite mi v zvezi s tem člankom še nekaj mojih misli. Jaz že ves čas trdim (in to sem vam pisal že pred novim letom), da se Slovenija z janšistično vladavino vedno bolj pogreza v močvirje fašizma. In če sem takrat pisal, da smo že do kolen v tem močvirju, si upam danes trditi, da nam voda že teče v grlo. In to umazana, smrdeča in po gnitju zaudarjajoča voda!! Kar poglejmo, kaj vse počne ta oblastnik!! Kako je to mogoče? Mislim, da lahko čakamo res še na zadnji čudež – na volitve. O tem malo kasneje. Več

  • 27. april 2021

    Polemika med Draganom Petrovcem na eni strani in Alešem Bergerjem, posredno tudi z Vaskom Simonitijem v delu, ki se nanaša na spominsko tablo na šoli na Mostu na Soči, zahteva dodatno pojasnilo, pa ne le zaradi zmerjaškega nivoja zadnjih dveh omenjenih. Več

  • Policisti nad študente

    Spoštovani. V prispevku z naslovom „Policisti nad študente“ novinarke Pie Nikolič je povzeto, da so policisti izrekali žaljivke, da so bili nasilni, da naj bi policisti neznanega študenta pred vhodom enega od blokov porinili na tla in mu na hrbtu zvijali roko, ter da so popisali študenta in mu niso podali pojasnil. Več

  • Ga je kdo videl

    V sedanji poplavi novic se najde tudi kakšna taka, ki nam da misliti, še posebno, če je to dobra ideja za blažitev stiske in revščine. Izvedelo se je, da obdolženec velike goljufije z zemljišči noče odpreti pošte z vabilom na obravnavo. Kaj takega se še ni spomnil nihče med odraslimi Butalci ob vseh poštnih storitvah v zgodovini, pač pa je to izumil šele sedaj visoko šolan advokat. Otroci se skrijejo tako, da zamižijo, če ga kaj ušpičijo, nekateri oblastniki pa zamižijo ob grehih prijateljev. Več

  • Javno pismo

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Pisma bralcev

    Javno pismo podpore Koroškemu radiu

    Spoštovani minister dr. Vasko Simoniti, spodaj podpisani soustvarjalci kulturnega življenja na Koroškem izražamo zaskrbljenost in nestrinjanje z zavrnitvijo sofinanciranja programskih vsebin Koroškega radia v letu 2021, ki jih je radijska postaja prijavljala pod projektom Koroški razgledi. Več

  • Kdo so heroji današnjega časa?

    V članku o rimski razstavi se je v besedilo čisto po tihem in gotovo ne nalašč pritihotapila majhna napaka. Giulia Ferraci je bila navedena kot ena od kustosinj razstave Večje od mene. Kustosinja razstave, ki je zasnovala njen koncept in izbrala umetnike, je Zdenka Badovinac. Ferracijeva pa je kustosinja sodelavka, ki je vodila projekt s strani MAXXI-ja.  Več

  • Srce, roke in lopata

    Stanka Prodnik piše, da so se razveselili, da bo gost oddaje Intervju ravno nekdanji sodelavec Mladine Ali Žerdin in to še na večer pred svetovnim dnevom tiska. Sredi aprila je namreč bilo (tudi) v Mladini objavljeno javno pismo upokojenih novinarjev in urednikov Dela z naslovom Ubranimo Delo, kjer so se zavzeli za uglednega komentatorja Janeza Markeša, ostrega kritika janšizma. »Odgovorni urednik naj bi iz že tiskane Sobotne priloge umaknil Markešev redni komentar aktualnega političnega dogajanja,« smo lahko prebrali. »Je bil urednik k temu od zunaj in politično prisiljen? Kakorkoli, časopis je doživel grobo (samo)cenzuro, za avtonomno, verodostojno novinarstvo nepojmljivo.« (O tej cenzuri in pritiskih je bilo prav tako nekaj govora v nedavni Tarči na TV Slovenija.) Zato smo tudi mi z zanimanjem čakali, kaj nam bo v pogovoru, ki ga je vodila Ksenija Horvat, o vsem tem razkril Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, a nas je razočaral. Več

  • Srce, roke in lopata 

    V kritiki intervjuja Ksenije Horvat z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom sem zapisala, da je Ali Žerdin soglašal z umikom članka Janeza Markeša, torej z odločitvijo odgovornega urednika Dela Bojana Budje. Žerdin nas je opozoril, da ta trditev ni točna. Za napako pri opisovanju, kako je prišlo do ponovnega tiska Sobotne priloge brez umaknjenega članka Janeza Markeša, se Žerdinu opravičujemo. Več

  • Začetek sodne bitke

    Spoštovani, v skladu s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka članka novinarke Lare Paukovič z naslovom »Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen – Začetek sodne bitke«, ki je bil 7. maja 2021 objavljen v tiskani in spletni različici revije Mladina. Več

  • Zakonska zveza med državo in Bogom

    Dr. Maca Jogan je temeljito predstavila politiko rekatolizacije katoliške cerkve v Sloveniji. Toda še večji problem je rekatolizacija povezana z avtokratskimi težnjami in s tem v zvezi kršenje človekovih pravic, svobode medijev in drugih vrednot, ki veljajo v EU. O tem se je v EU zlasti razvnela razprava ob blokadi Madžarske in Poljske glede sprejema proračuna EU za naslednje obdobje in financiranje odpravljanja posledic krize zaradi covida-19. Zaradi vpogleda v ravnanje obeh držav je mogoče koristno spomniti na nekaj dejstev. Več

  • 27. april, leto 2021

    Aleš Berger je nesporen pesniški dar in občutek za barvitost jezika prepletel s slabimi nameni. Ker sem ob represivnem ravnanju trenutne oblasti s pogumnimi in ničesar krivimi dijaki spomnil na ravnanje okupatorja v Kragujevcu leta 1941 in na pesem »Krvava bajka«, mi pripisuje zblojeno hudobijo in hudobno zblojenost, totalno nespoštljivost do mladih žrtev, ob dogodkih v preteklosti pa še klavrni molk. Več

  • 27. april, leto 2021

    Dr. Dagan Petrovec konča svoj govor z besedami: »Če se vsemu temu v tem drugem in nam bolj domačem prostoru ne bomo zmogli upreti, ni dosti upanja na spremembe, ki bi prinesle mirno sožitje miroljubnih ljudi in jasne meje dopustnega vedenja.« Stavimo, da se stara celina, ki je v primerjavi z ostalim svetom kljub vsemu bolj obvladljiva in demokratična, tradicionalno modra in razvita in katere del je tudi Slovenija, kljub najlepšim namenom na papirju, 80 let po zmagi nad najbolj destruktivnimi sistemi in aktualno, po pandemiji, ne bo zares premaknila v za vse dobri smeri? Več

  • 27. april, leto 2021

    Doktor Dragan Petrovec, spominjam se vas z začetka leta 2019. Takrat sem v Sobotni prilogi Dela objavil članek z naslovom »Narodni heroji na pročeljih slovenskih devetletk«, ob katerem se vam je zazdelo potrebno, da mi med pismi bralcev odgovorite, očitajoč mi željo po brisanju zgodovine, revanšizem, omalovaževanje NOB, sodelovanje s kolaboranti in kar je še takšnih pridevkov iz nekdanjih orožarn. To ste storili z veliko podtikanja in zlonamernosti, kar ste še potrdili s tem, da ste ob ugovorih, ki ste jih dobili na svoje pismo (Alenka Puhar, Andrej Aplenc), klavrno obmolknili. Potem sem skoraj čisto pozabil na vas in se, kadar ste se kje prikazali, izogibal branju vaših izjav in dognanj —- do danes, 30. 4., ko sem na spletu slišal (in potem še v Mladini prebral), kaj ste 27. 4. letos govorili na protestnem zborovanju pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. Rekli ste: »Ko oblast dvigne roko nadnje (mariborske dijake, op. A. B.), se moramo spomniti na čas, ko so enako stare otroke odpeljali na morišče in se je iz tega rodila ena najbolj pretresljivih pesmi, Krvava bajka Desanke Maksimović.« Saj nisem mogel verjeti lastnim ušesom! Kakšna zblojena hudobija, kako hudobna zblojenost! Več

  • Običajni dan najdaljšega leta

    Spoštovani, vse od začetka epidemije na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v okviru Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi skrbno spremljamo poročanje medijev o zdravljenju pacientov, delu zdravstvenih delavcev ter predvsem etičnih vidikih delovanja zdravstvenega sistema. Več

  • OF – osemdeset let kasneje

    V Mladini, ki je izšla 30. 4. 2021, je bila na strani 6 v kolumni z naslovom »OF – osemdeset let kasneje« avtorja Vlada Miheljaka objavljena pomanjkljiva in zavajajoča navedba, iz katere nesporno izhaja, da naj bi bila na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije nastavljena nekvalificirana oseba. Z objavo je bilo nedopustno poseženo v ugled in dobro ime direktorja Narodnega muzeja Slovenije dr. Pavla Carja. Navedbo, ki opušča znana dejstva z namenom dekvalifikacije direktorja in ustanove Narodni muzej Slovenije, dopolnjujemo in prikazujemo druga dejstva. Več

  • Kultura v mestu

    Da, Janković, prestopnik vseh meja, (ne)omadeževani politični veljak, župan Ljubljane, z vrsto odprtih sodnih tožb, neskrupulozni bogataš brez pravega razloga … In s »simpatičnim«, v resnici ciničnim nasmehom, ki govori, da on lahko o vsem odloča, da je v resnici nedotakljiv, neoporečen, da zmore vse in vse lahko počne, kar se mu zljubi. Da mu je dovoljeno prav vse, brez možnosti priziva. Več

  • O cepljenju

    V ponedeljek, 26.4.2021, sem bil pozvan na cepljenje za torek - na praznik Dan boja proti okupatorju. Sama sreča, da je bilo vreme slabo in da sem bil na praznik doma. Po glavi mi je sicer rojilo vprašanje, zakaj jaz? Star sem 29 let, nisem kronični bolnik. Slišal sem, da ljudje odklanjajo cepljenje z AstraZeneco, da cepivo ostaja in sem si mislil, da morda sem pa že na vrsti, saj sem vendarle prijavljen na treh različnih koncih že 4 mesece. Seveda bi bilo bolje, če bi bila prijava enotna, na enem mestu, s tem bi vsaj verjel, da imajo organizatorji nek delujoč sistem. Več

  • Javno pismo

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Kljub umiku spornega člena novela Zakona o vodah še vedno škodljiva

    Ugotavljamo, da je novela Zakona o vodah kljub temu, da je vlada umaknila 4. člen spremembe, ki bi dopuščal gradnjo in izvajanje potencialno nevarnih dejavnosti na vodovarstvenih območjih, še vedno škodljiva. V sporni noveli zakona namreč ostaja člen (2. člen, vezan na 37. člen ZV-1), ki dovoljuje gradnjo objektov na območju priobalnega pasu rek, (presihajočih) jezer in morja, s čimer so ogroženi priobalni pas in podzemni vodonosniki, s tem pa še vedno tudi viri pitne vode. Več

  • Ducat umazanih

    Nogomet ni več le najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogometno dogajanje, v katerem so zaustavili še večje apetite kapitala, kaže, da se da! Da je možno zaustaviti dogajanje, ki vodi v slabo. Če so se zbudili nogometni navijači in drugi akterji ter pokazali, da lahko tudi David zmaga proti Goljatu, se moramo zbuditi tudi potrošniki in drugi akterji, da bomo zmagali v boju proti globalnemu segrevanju, v boju proti uničevanju našega planeta. Več

  • Uredništvo

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zgodovina na TV Slovenija

    V rubriki TV smo pri opremljanju rubrike objavili fotografijo voditelja Igorja E. Berganta in zgodovinarja dr. Gorazda Bajca, za slednjega pa zapisali, da je zgodovinar dr. Eric Gobetti. Obema zgodovinarjema in bralcem se za napako opravičujemo. Več

  • Intervju Mitja Lenassi

    Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«. Več

  • Pamflet

    Spoštovani, V članku Žurnalizem ex nihile novinar Bernard Nežmah omeni moj zapis, citiram: „Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.“ Zapis ni bil objavljen na Twitterju, kot je napak zapisal gospod Nežmah, temveč na Facebooku, kot odgovor na zapis vodje sindikata taksistov, Dejana Jefima, v skupini podpore Ivanu Galetu. Več

  • Past

    Strašljive „balkanske zgodbe“ minulih stolet(ij) se vračajo na sceno - kot da pandemija ni dovolj... Več

  • Pahorjeva manipulacija

    V članku z naslovom »Pahorjeva manipulacija« avtor Peter Petrovčič med drugim navaja trditve o zakonskih obveznostih predsednika republike pri izbiri in predlaganju kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, ki ne držijo. Ker omenjene trditve predstavljajo tudi podlago za nekatere avtorjeve zaključke, na tem mestu navajamo naslednje pojasnilo. Več

  • Pamflet

    Pred nekaj meseci ste v reviji Mladina objavili moj komentar na del Pamfleta g. Bernarda Nežmaha, in sicer na en segment partizanskega vojskovanja. Tudi v zadnji številki Mladine, od 09. 04. 2021, je g. Bernard Nežmah zapisal, in sicer, da se začetek upora proti okupatorju na Slovenskem praznuje 27. april, in zaključuje, da se torej nihče z orožjem pred tem ni boril proti nemški vojski. Kot redni bralec in naročnik Mladine spoštujem gospoda Nežmaha, vendar bi želel opozoriti na nekatere njegove, ne dovolj natančno, zapisane misli. Več

  • Preprosta, a velika laž

    V zadnji številki vašega in našega časopisa Mladina je v uvodniku z naslovom »Preprosta, a velika laž«, odgovorni urednik Grega Repovž, kot se temu reče, »zadel žebljico na glavico«. Končno nekdo, ki je na primeru splošno razširjene metafore o slovenski razklanosti (ki implicira razdelitev na dva enaka populacijska dela), povsem nedvoumno pokazal, kako deluje reakcionarni desničarski diskurz. V mislih ima seveda polarizacijo politično-ideološkega polja na »levo« in »desno«. A kljub temu, da se ta zdi nekaj popolnoma samoumevnega, nenazadnje se v družbeni zavesti pojavlja vse od časov francoske revolucije naprej, se vendarle zdi, da dandanes ne odraža več pravega stanja. Več

  • Intervju Mitja Lenassi

    V intervjuju je gospod Lenassi povedal marsikaj zanimivega, a zanimivo je tudi tisto, česar ni povedal, oziroma ni bil vprašan. Namreč trenutno stanje na področju prezračevanja tako javnih kot poslovnih in stanovanjskih stavb je v Sloveniji zelo slabo. Bodisi ustreznega prezračevanja sploh ni, bodisi ne deluje ustrezno, malo je vzornih primerov. Razlogi za takšno stanje so vsaj trije. Več

  • V občini Moravče župan Balažič izplačal rekordne koronske dodatke

    Z razglasitvijo epidemije dne 18.10.2020 je bil skladno z 11. točko prvega odstavka 39.čl. Kolektivne pogodbe za javni sektor izpolnjen pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, med katere sodi tudi epidemija. Skladno z navedeno točko znaša dodatek za delo v rizičnih razmerah 65 % urne postavke delavca. Več

  • Incident v Bruslju

    Črni vitez zla in zlobnih misli Spet je dvignil … glas svoj … črni vitez v Tarotu … pepelnato vijoličasti vitez … glas Preroka – iz pradavnega Slovenstva – z neracionalno monotonostjo, z zaničevanjem in prividi in psihotičnim občutkom za resničnost … in kot tudi, enoumno, vsi njegovi služnostni peoni … In kot misli – če sploh kdo misli – njegova sestra, tiho, zadržano in molče, a zagotovo kot vlak v rimski Termini, v zaključenem, a v resnici stranskem, mrtvoudnem, jalovem peronu … Cerkev. Več

  • Študentski domovi, ne zapori!

    Spoštovani. Več

  • Intervju: Janja Sluga

    Za Janjo Sluga se zdi, da želi, da čimprej pozabimo na njeno vlogo podpornice JJ režima (še pred nekaj meseci je izjavljala, da v koaliciji Janeza Janše »težav v resnici ni«) in sprejmemo njen nov imidž nekakšne device Orleanske, ki se postavlja na čelo antijanševske vojske ob boku prav tako včerajšnjega JJ kolaboracionista in današnjega novopečenega antijanša liderja Igorja Zorčiča (še za novo leto je vehementno razlagal, da koalicija JJ nima alternative). Ta vulgarno hitra preobrazba (podobno kot so se nekateri domobranci še dovolj zgodaj leta 1945 preoblačili v partizanske uniforme in postali zagreti antifašisti) je na drugi strani sprejeta s pozdravljanjem »na pravi strani slovenske zgodovine« ... Več

  • Vojna z mediji

    V članku Vojna z mediji (Mladina, 26. marec) vsa zgrožena in zaskrbljena med drugim preberem o cenzuri kolumne Janeza Markeša »Vsa trobila porajajoče se diktature«, na žalost pa je tudi na spletu ne morem prebrati. Že kar nekaj časa se sprašujem, ali smo morali iz »demokratičnih« ZDA res vse po vrsti »uvažati«. Valentinovo in noč čarovnic mi gresta na živce, a veliko hujše so: propaganda, lažno novinarstvo, lažne novice, lažni profili … Pri tem takoj pomislim na Freuda. Slavni Freud je namreč poleg psihoanalize imel brihtnega nečaka, živečega v ZDA, ki je »izumil« propagando, način, kako državljane brez uporabe fizične sile prepričati, da počno to, kar hočejo pomembni drugi. Izkazala se je za zelo učinkovito, zato jo uporablja ves svet. Še sami se ne zavedamo, kdaj in komu podležemo, propaganda se spravi na naša čustva, logično mišljenje pa izklopi. Že če pomislim na reklame, ali pa morda na vsakoletne »modne trende« oblačil, avtomobilov, »lepote« …, se zavem, s kakšno lahkoto postanemo ovčji trop, ki slepo sledi. Upam, da še niste na svoji koži občutili čudežnih kapljic, ali čudodelnih zdravilcev, ki z oglašanjem iščejo naivne žrtve in nemoralno izkoriščajo strah pred boleznijo in smrtjo. Več

  • Imaš moč, ne zlorabljaj je

    Pred šestnajstimi leti je v Sobotni prilogi izšel intervju z dramskim igralcem, ki sem ga zelo cenila. Intervju se mi je vtisnil v spomin zaradi opazke, ki jo je igralec izrekel o svojih kolegicah. »Mislim, da imamo moški eno samo prednost pred ženskami: z leti, tu mislim na videz, ne izgubljamo, lahko kvečjemu pridobivamo. Tu je biologija do žensk nesramna«. Več

  • Javni poziv državljanom in poslancem v podporo ustavni obtožbi zoper predsednika vlade

    Spoštovane državljanke in državljani, Več

  • Šentiljski »mešetar«

    V članku o aretaciji Bojana Belne je prišlo do napačnega navajanja v zvezi z davčnimi utajami v mariborskem lokalu Luft. Najemnik lokala takrat ni bil zaradi domnevne trgovine z ljudmi aretirani šentiljski občinski svetnik SDS Bojan Belna, ampak njegov sin, Bojan Belna mlajši. Več

  • Tramp po Bidnu: Tramp

    ( tra= angl.: stopicati na mestu … po bidnu (bid= angl.: zmagujoč in zmagoslaven): tramp: viharniški korak kot drnec v strmec: kot vihar) Ameriko Amerikancem je bil odločen klic, po Trumpu. Nacionalizem, protekcionizem Enega: v enotnosti za večne čase. Brez vsakršne pozornosti za demo=kracijo. Da bi zavladala (kot kratein) – obvladala mednarodni (ne)sporni plexux in občutek za podnebno preživetje. Dokončni zdrs v podpodje neke vladavine. Trump je dosegel zgornjo mejo tolerantnosti prav vsake odločitve. Nevarno mejo demokratičnosti in ameriške ustave. Več

  • JAVNO PISMO

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Pisma bralcev

    Odziv strokovnih združenj s področja voda

    Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je kot gost TV Slovenija v informativni oddaji Odmevi, ki jo je 17. marca vodila Rosvita Pesek, odzval na poziv štirih strokovnih združenj, ki smo Državnemu zboru RS predlagali umik novele Zakona o vodah (ZV-1G) iz zakonodajnega postopka. Naši glavni argumenti temeljijo na ugotovitvah, da se zakon spreminja brez vednosti strokovne in druge javnosti na slabše, da se zmanjšuje obstoječa raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ter da se odpira vrata gradnji objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati, ker zmanjšujejo poplavno varnost in posredno ogrožajo vire pitne vode. Ker je v oddaji izpostavil nekaj trditev, ki so ostale brez odgovora, saj nam soočenja v oddaji niso omogočili, želimo ministru in tudi širši javnosti pojasniti naša stališča kot odgovore na izjave, ’’da MOP ne bo dopustilo nobenih nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih, saj zakon ponuja veliko varovalk, ki so zadostne in onemogočajo negativne scenarije, da obstoječi zakon servisne dejavnosti dopušča, proizvodnih pa ne, kar bi veljalo z novelo zakona zdaj spremeniti, ter kje smo bili strokovnjaki takrat, ko so se gradili nekateri industrijski objekti, ki so danes vpeti na ljubljansko vodovarstveno območje.’’ Več

  • Politični bankrot

    Odličen prispevek je prišel v pravem času, da se poslanci SMC pa tudi DeSUS končno streznijo in nehajo z napačnim glasovanjem izpodkopavati lastni stranki z izgubljanjem volivcev. Do rednih volitev se še da pridobiti vsaj del izgubljenih glasov. Več

  • Uredništvo

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Popravek

    Pri opremljanju intervjuja novinarja Luke Volka z aktivistko Zano Blažič Fabjan nam jo je zagodel hitroprstni uredniški škrat. Intervjuvanka je namreč izjavila: »Že leta 2016, ko je del rogovske skupnosti sestankoval z županom, naj bi bil ta rekel, da njega begunska skupnost v Rogu ne moti, ampak naj se z njimi raje dela za obvoznico.« Ob opremljanju smo ta pogojni stavek spremenili v trditev »Župan je hotel, da so begunci zunaj obvoznice«. Za napako se opravičujemo.  Več

  • Ministrica odsotnih stališč in hrbtenice

    Ne dolgo nazaj je skoraj iz vsakega medija pogledal »zgovorni molk« na obrazu Lilijane Kozlovič, ki je malo namigoval na Janeza Janšo, veliko več pa je povedal o njenem vodenju ministrstva za pravosodje in o njeni vlogi v vladi. Bil je odgovor na vprašanje, kdaj bo vlada končno potrdila dva evropska delegirana tožilca in naše javne, ki na to že predolgo čakajo. Evropska tožilca bi morala biti imenovana že do prvega marca, pa vlada te točke ne da in ne da na sejo. Vzrok tiči v tem, da Janši zaradi čisto osebnih razlogov predlagani tožilci niso »všeč«, krivi pa ministričino »šibko vodenje pravosodnega resorja«. Kozlovičeva naj bi »vladi posredovala predlog, da se imenujejo na evropske funkcije tožilci, ki ne znajo tujega jezika,« pravi. Ministričina odgovornost je res velika, ampak za to, ker ni poskrbela, da bi postopki stekli, ker dopušča politični vpliv na tožilstvo in kar molči. Več

  • Zlata leta, dober posel

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z Zakonom o medijih objavlja popravek članka novinarja Vasje Jagra, naslovljenega ’’Zlata leta, dober posel’’, z dne 12. 3. 2021, ki temelji na napačnih in pomanjkljivih dejstvih. Več

  • JAVNO PISMO

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Pismo angažiranih učiteljev

    Pismo, ki je pred vami, je nastalo iz opažanj in refleksij o času, v katerem živimo. Napisali smo ga podpisani profesorice in profesorji Gimnazije Bežigrad in z njim naslavljamo širšo javnost. Verjamemo, da je prišel čas, da ponovno premislimo o svojem poslanstvu, prav tako pa se želimo kritično odzvati na aktualne družbene razmere, ki zbujajo skrb, saj so po našem opažanju ogrožene nekatere temeljne vrednote, za katere so se zavzemale tudi mnoge generacije pred nami. Več

  • Nazaj v socializem

    Najprej čestitke za mnoge zanimive prispevke. Žal pa se s prispevkom v Mladini 26.2.2021 (Nazaj v socializem) v precejšnji meri ne morem strinjati. Menim, da že sam naslov zveni zavajajoče, precej pa je tudi primerjav, ki ne upoštevajo različnih kontekstov. Socializem je zajemal ogromno neumnosti, povsem pozabiti na pozitivne strani, pa ni najbolj prepričljivo. Naj omenim nekaj poudarkov iz kolumne N*toka (Ukradena zgodovina, Mladina 25.9.2020): »bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji.« S pristajanjem na enostavno enačbo »komunizem = totalitarizem« in siljenjem, da je treba enako gledati na vsak totalitarizem, pridemo do tega, da se povsem zamegli končni rezultat nacizma in komunizma (borbo velikega dela sveta proti nacizmu in konec velike Nemčije v ruševinah, hkrati pa kaj je bilo v socializmu pozitivnega). »In ker tudi levica sprejema premiso o absolutni zavoženosti vsega , kar so storili njeni predhodniki, nima na kaj biti ponosna«. Tako tudi mnogi levičarji govorijo o Janši kot »o poslednjem partijcu«, »pridnem učencu komunizma«, »posnemovalcu Tita«. Več

  • Intervju Andrej Gnezda

    Od leta 1947 znanstveniki, med njimi Nobelovi nagrajenci, na simbolni uri sodnega dne prikazujejo čas pred uro pogubnega uničenja. Leta 1947 je ura kazala sedem minut do polnoči, letos pa ta ura drugo leto zapored kaže sto sekund do polnoči. Premika na bolje ni zaradi mnogih groženj, tudi zaradi podnebnih sprememb. Več

  • V podporo mariborskim dijakom

    So stvari, ki se v demokraciji ne bi smele nikoli zgoditi, da bi še lahko verjeli, da živimo v demokratični državi. Kaznovanje mariborskih dijakov, ki so po petih mesecih šolanja na daljavo na Trgu svobode z mirnim shodom pod motom »Hočemo šolo« ob doslednem upoštevanju varnostnih protikoronskih ukrepov zgolj izkazovali svojo demokratično pravico do javnega izražanja mnenj, je tista tanka črta, ki je ne bi smeli nikoli prestopiti. Več

  • Javno pismo

    Spoštovani g. minister dr. Poklukar, k vaši izvolitvi najprej iskrene čestitke, toliko bolj, ker se s svojimi dejanji in zavzetimi stališči za to izjemno zahtevno vlogo kažete kot zaupanja vreden mož. Prav zato, ker mi vzbujate upanje in zaupanje, pa mi dovolite, da vam in vašim sodelavcem v imenu vseh, ki smo potencialni bolniki ali smo to že, zastavim nekaj vprašanj v razmislek. Več

  • Strahovlada

    V soboto, 27. 2., sem vložil zahtevo za sodno varstvo pred plačilnim nalogom zaradi kršitev določil 14. točke 1. odstavka 57. člena ZNB. Več

  • Koalicija za register etnične identitete

    V zapisu novinarja Boruta Mekine z naslovom ’Koalicija za register etnične identitete’ na strani 10 ste navedli: ’’Vladajoča koalicija je namreč 4. februarja na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, ob obravnavi sprememb zakona o prijavi stalnega prebivališča, s katerim želijo urediti fiktivne prijave prebivališč, sprejela tudi sporni amandma stranke SNS.’’ In nadalje: ’’To interpretacijo so poleg poslancev SNS podprli še poslanci SDS, N.Si in SMC.’’ Te navedbe oziroma trditve so napačne, saj v stranki SMC amandmaja SNS nismo podprli. Več

  • Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?

    Po spremljanju novic, iz katerih sem znova zvedel o zniževanju demokratičnih standardov, zniževanju verodostojnosti, dostojanstvenosti, …, sem začutil gnev, rezultat katerega je naslednji zapis. Več

  • Javno pismo

    La revolution culturelle de Vasko Simoniti Vse se zdi mogoče, vse je še v igri. Podoba VS kot vloga ministra za kulturo se zdi enkratna, v določenem pomenu eno-značna in prestižna. A kaj se v resnici kaže v »okviru« Simonitijeve stranke in njenih odločitev? Da. SDS zdaj vlada, po vseh pogojih in merilih, tudi že in še v kulturi. Zaničevanje in spust na najnižjo možno raven: dejanski zlom meril in vsakokratnih dejstev. A dejstva, ki jih VS ignorira, so nad ministerjivimi (po)oblastili in poslanstvom. Več

  • Kurjenje strahu

    Bernard Nežmah pod gornjim naslovom piše tudi, da je kazenska tožba sodnice Urške Klakočar Zupančič zoper Vinka Gorenaka po njegovem (Nežmahovem) mnenju »posebej bizaren primer kršenja človekovih pravic«. A ga je njegova siceršnja sposobnost logičnega argumentiranja tu zapustila, saj ne pojasni, zakaj naj ta gospa tega ne bi smela storiti – to naj bi bilo celo kršenje človekovih pravic!? Več

  • Tretja zmaga

    Katalonsko gibanje za neodvisnost je že tretjič zapored zmagalo z absolutno večino na volitvah v Kataloniji. Dobilo je odmevnih 74 sedežev, za večino jih je potrebovalo 68 (na prejšnjih volitvah je zmagalo s 70-imi sedeži). Tokrat je doseglo tudi z 51,22% glasov, torej večino med volivci. Volitve so bile predvidene prihodnje leto, vendar so bile prestavljene, saj so španska sodišča zrušila katalonskega predsednika Joaquima Torro, ker ni ubogal volilnega odbora, ki mu je odredil, naj s fasade vladne palače odstrani transparent, ki je kritiziral zapor katalonskih politikov. Predsednik je to zahtevo zavrnil, saj gre za svobodo izražanja, špansko pravosodje pa je menilo, da je nespoštovanje odredbe zadostno za odstavitev predsednika katalonskega Generalitata in tako je izzvalo predčasne volitve. Poleg tega se je začasni katalonski izvršni direktor, poslušajoč strokovnjake o pandemiji, odločil, da bo volitve preložil za pet mesecev, dokler se tretji val Covida ne umiri, vendar je pravica spet vdrla in prisilila, da je za datum volitev ohranila 14. februar. Več

  • Pod krinko

    Ob zadnjih dogodkih v Sloveniji se mi poraja vprašanje, kje je naša ljuba Slovenija po tridesetih letih samostojnosti. Sem aktivni soustvarjalec samostojne države in veteran vojne za Slovenijo. Več

  • Zgodovinsko izgubljena priložnost

    Trditev, da je Evropska komisija s slovenskim načrtom porabe evropskih milijard nezadovoljna, ne drži. Več

  • Odprto vprašanje poslancem SMC

    Kot državljanka Republike Slovenije bi vam želela zastaviti vprašanje o vaših nadaljnjih korakih. Več

  • Muzej norosti in osamosvojitve

    Vlado Miheljak je, za normalno razmišljajoče ljudi, zadosti jasno napisal, zakaj je popolnoma nepotrebno povabilo predsednika države Boruta Pahorja predsednikom parlamentarnih strank na pogovor o sodelovanju med pozicijo in opozicijo. Ker je pa, izgleda, političen način razmišljanja precej drugačen, je le treba nekaj dodati. Predsednik Pahor in poslanci koalicijskih strank, neodločni poslanci DeSUS, ter podpisniki posebnega sporazuma o sodelovanju z vlado, izgleda, ne poznajo slovenskega pregovora: »Povej s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si.« Zakaj spominjam na ta pregovor? Predsednika vlade Janeza Janše bremeni cela vrsta nerazčiščenih sumljivih poslov. Za razliko od drugih javnih oseb, ki so bile ali so obtožene nezakonitih zadev, ki običajno izjavijo, da bodo na sodišču dokazali svojo nedolžnost, Janezu Janši ni do razčiščevanja na sodišču, ampak se sodišču izogiba z nesprejemanjem sodnih pozivov. Z drugimi besedami, z zavlačevanjem poizkuša doseči zastaranje zadev. Politiki s takšnimi bremeni v razvitih demokracijah nimajo mesta. Zato se v tujini sprašujejo, kakšne vrednote imajo politiki, ki ga podpirajo. Več

  • Brez spoštovanja

    Ime mi je Anoir, prihajam iz Alžirije. Izza zidov deportacijskega centra Postojna vam bom povedal resnico. Že drugič sem zaprt v tem Centru za tujce. V Sloveniji sem zaprosil za azil, vendar mi ga niso odobrili, zato so me zaprli v Postojno. Prvič so me izpustili na prostost marca leta 2020, s papirjem, ki mi je dovolil zadrževanje na območju Republike Slovenije in mi prepovedal, da bi jo zapustil. Toda pustili so me brez dovoljenja za delo, brez pravice do socialne podpore ali do nastanitve. Znašel sem se na cesti. Več

  • Brez spoštovanja

    V Mladini je 5. 2. 2021 izpod peresa Pie Nikolič izšel zelo tendenciozen in zlonameren članek, v katerem novinarka zmotno opisuje stanje na območju nekdanje Tovarne Rog in domnevno nespoštljivo ravnanje MOL z umetninami. Poudarjamo, da se pri čiščenju prostorov nekdanje Tovarne Rog z umetninami in osebno lastnino nekdanjih uporabnikov postopa strokovno in korektno. Več

  • Deli in vladaj

    “Učenci, dijaki, študenjte – vsi so žrtve samovoljnega vladarja.” To je podnaslov članka Jureta Trampuša in v tej izjavi se s piscem popolnoma strinjam. Več

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje. Več

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje. Več

  • Koronski dodatki

    Kot »... svinja z mehom«? Več

  • Koronski dodatki

    Navedba v članku z naslovom Koronski dodatki, da Občina Kočevje v oktobru ni bila odprta za stranke, ne drži. Občina Kočevje je že v oktobru, in tudi danes, delala tako s strankami (tudi osebno), kot izvajala razne potrebne operativne sestanke za nemoteno izvedbo projektov in investicij. Navedbe, da zaposleni le zaradi dodatka redno hodijo v službo, so neresnične in predvsem žaljive do vseh zaposlenih, ki dobro opravljajo svoje delo in s tem tudi pomembno doprinesejo k razvoju občine. Več

  • Koronski dodatki

    Prispevek novinarja Boruta Mekine, pod naslovom Koronski ododatki in podnaslovom Revirni gozdar 5348 € dodatka zaradi epidemije, ki je bil 29. januarja 2021 objavljen v tedniku Mladina, v sindikatu ocenjujemo kot zavajajoč, čeprav je avtor uporabil javno dostopne podatke s Portala javnih plač Ministrstva za javno upravo. Sindikat Zavoda za gozdove Slovenije (SZGS), ki deluje v okviru Sindikata državih organov Slovenije (SDOS) je po preverjanju podatkov ugotovil, da prav nobeden od revirnih gozdarjev, ki so zaposleni na ZGS, takšnega neverjetnega dodatka ni prejel. Navedba v omenjenem članku je žal napačna, a vendar je že povzročila veliko moralno škodo gozdarjem ZGS oziroma osnovnemu poklicu revirnega gozdarja, saj so se na objavljene podatke sklicevali tudi ostali slovenski mediji. Več

  • Koronski dodatki

    Spoštovani, dne 29. 1. 2021 ste v reviji Mladina objavili članek avtorja Boruta Mekine z naslovom: »Koronski dodatki«. V članku so napačne navedbe, ki jih v nadaljevanju demantiramo ter skladno s 26. členom Zakona o medijih (Zmed) v zakonskem roku zahtevamo objavo popravka objavljenega obvestila. 1. navedba v naslovu okvirja: »Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije« Popravek: navedba v naslovu je napačna. Kot je navedeno tudi v besedilu članka, tolikšnega dodatka ni prejel revirni gozdar, temveč vodja območne enote. Revirni gozdarji so prejeli izplačila, ki so bila nižja. 2. navedba: »… da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije.« Popravek: navedba o številu zaposlenih in znesku je napačna. Dodatek je prejelo 726 zaposlenih, povprečni bruto znesek za tri mesece skupaj (marec, april in maj) je znašal 1.496 EUR (I. bruto).  Več

  • Koronski dodatki

    Članek o koronskih dodatkih v prejšnji številki Mladine je – razumljivo – predvsem med prejemniki dodatkov naletel na velik odziv. Prejeli smo več pisem, nekaj jih tudi objavljamo, pa tudi nekaj zahtev za objavo popravkov. V članku smo objavili ogromno podatkov in primerjav, ki so test javnosti večinoma vzdržali, polomili pa smo ga pri obdelavi podatkov o koronskih dodatkih, ki bi jih naj dobili visokošolski učitelji na Univerzi v Mariboru. V preglednici ob članku smo namreč zapisali, da naj bi 574 visokošolskih učiteljev univerze za november prejelo v povprečju vsak 311 evrov dodatka. To je bila napaka. Podatek ne drži. Več

  • Odpreti šole

    Šole smo v lanskem letu dvakrat za dolgo zaprli. Če spomladi nismo veliko vedeli, kateri ukrepi so učinkoviti proti širjenju virusa, bi pa morali biti jeseni pripravljeni na drugi val, ki so ga vsi napovedovali. Vsaka trgovina se je v parih dneh, z omejevanjem števila kupcev, prezračevanjem, razkuževanjem in pleksi zaščitami prilagodila predlogom in zahtevam epidemiologov. Več

  • »V posmeh obletnici slovenske države«

    Spoštovani! Več

  • JAVNO PISMO

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Pisma bralcev

    »V posmeh obletnici slovenske države«

    Izjava umetnic in umetnikov v zvezi z depešo veleposlanika Republike Slovenije v Rimu, njegove ekscelence Tomaža Kunstlja, in podporo njegovih stališč s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije: Razstavo Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije organizira in v celoti financira Nacionalni muzej sodobne umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, eden najpomembnejših svetovnih muzejev sodobne umetnosti. Gre za izjemen uspeh, saj so k oblikovanju razstave povabili slovensko strokovnjakinjo, mednarodno priznano, nagrajeno in uveljavljeno kustosinjo sodobne umetnosti Zdenko Badovinac. To je prvi primer, ko kustosinja iz Slovenije kurira tako veliko razstavo v centralni in najpomembnejši instituciji ene od zahodnoevropskih držav. Povabilo prestižne institucije slovenski kustosinji in sodelovanje 14 slovenskih umetnic in umetnikov na razstavi v muzeju MAXXI bi moralo za Republiko Slovenijo predstavljati izjemno diplomatsko priložnost. Več

  • Policija – rešuje ali grozi?

    Morda so tudi epidemiološki ukrepi, ki so nas stisnili v statistične regije in občine, vplivali na napako, ki se mi je dogodila v članku o neprimernih objavah policije. Ko sem opisoval, kako so lahko nevarna zasnežena pobočja in kako se lahko kar nenadoma sprožijo plazovi, se mi je zapisalo, da je eden izmed plazov iz Zelenice daljnega leta 1937 pod seboj pokopal 9 smučarjev. Več

  • Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov

    Dne 15. 1. 2021 ste v Mladini objavili prispevek avtorja Luka Volka z naslovom: »Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov«, v katerem je bila prizadeta pravica oziroma interes Zavoda Iskreni in ugled oziroma dobro ime. Avtor v članku navaja, da ima zavod Iskreni „bogato zgodovino nestrpnosti“. Neresnično in zlonamerno trditev ostro zavračamo, saj nismo bili nikoli obtoženi, kaj šele obsojeni zaradi kakršnegakoli dejanja, povezanega z nestrpnostjo, svoje stališče v zvezi z omenjenima vprašanjema družinskega zakonika in splava pa smo vedno predstavljali spoštljivo in argumentirano. Več

  • Intervju: dr. Kaja Širok

    Dr. Kaja Širok je lepo nadgradila svojega mentorja in predsednika sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije (vnaprej MNZS), dr. Ota Lutharja. Ta je ministra in kolege/ice v Sobotni prilogi označil za »bebce in konvertite«, ne da bi znal z dokazi utemeljiti, kaj nam očita. Podobno Širokova na fotografiji pokaže kar oba sredinca, na katera ima nalepljen nekdanji logotip Ministrstva za kulturo z napisom »sramota«. Več

  • 22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Vrtiljak vladavine prava

    Bernard Nežmah je lani novembra v svojem pamfletu z naslovom Mnenja brez mišljenja zapisal:“Bolj adekvatno bi bilo uporabiti drugo besedo, toda živeti pod vladavino prava, kjer je voditelja opozicije sodstvo med volitvami spravilo v zapor, po volitvah pa ga je najvišja instanca oprostila, je bolj klavrno zadovoljstvo.“ V zadnji številki Mladine, v pamfletu z naslovom Vrtiljak vladavine prava pa je zapisal: „Pred dnevi je časnik Delo objavil intervju z upokojenim vrhovnim tožilcem Andrejem Ferlincem, ki je bil tožilec v zadevi Patria. Ustavni sodniki so najbolj razvpito sodbo razveljavili enoglasno, ker zanjo ni bilo dokazov.“ Več

  • Vrtiljak vladavine prava

    Novinarja Bernarda Nežmaha spoštujem in z zanimanjem preberem kakšen njegov prispevek. Odzval se je na moj intervju v časniku Delo (dne 9. januarja 2021, str. 5), v katerem je problematiziral naslov »Patrie bi se še enkrat lotil na enak način« in si ob tem zastavil vprašanje, ali gre za kršitev vladavine prava. Težko je na kratko odgovoriti, vendar bom poskušal le zato, ker so nekatera dejstva, ki jih navaja prispevek novinarja Bernarda Nežmaha, neresnična. Več

  • Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije

    V posebni številki Mladine z naslovom Krize je v intervjuju »Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije« dr. Jože Mencinger navedel: »… Sicer pa vlade praviloma niso razumele delovanja gospodarskega sistema, potrošnjo so zavirale, ko bi jo morale krepiti, in jo spodbujale, ko bi jo morale zavirati. Tu je bila najbrž najslabša Pahorjeva vlada.« Socialdemokratska koalicijska vlada (november 2008 - februar 2012) je prevzela vodenje slovenske ekonomske politike v obdobju recesije, povezane z zadnjo svetovno finančno krizo. Leta 2009 so zaradi te recesije slovenski javnofinančni prihodki upadli za 770 milijonov evrov (4,6%), ukrepi ekonomske politike pa so javnofinančne izdatke povečali za 809 milijonov evrov (4,7%). Primanjkljaj države se je povečal za 1,6 milijarde evrov (199%) in dosegel 5,8% BDP. V letih 2010 in 2011 sta se gospodarska rast in z njo povečevanje javnofinančnih prihodkov povrnila. Okrevanje je bilo počasno in je potrebovalo dodatne fiskalne spodbude. Več

  • Pamflet

    Spoštovani, Več

  • Iz mišjih lukenj

    Spoštovani, Več

  • Prvi zaušnici buldožerski politiki: Primer Zdenke Badovinac

    Vsa umetnostna elita – stroka trobi zdaj v isti rog, zedinjena, enotna, v oblastni želji po izmišljenem primatu umetnostnih »resnic«, v zrcaljenju v istem ogledalu. Torej: najprej odpor, upor elite, to najprej. Nekdo, ki se ne strinja, ki mu zadeva ni po godu. To razumem. A celotna stroka? Res – v resnici – še želijo zadržati svoj in Z. Badovinac »vzorčni« prestol? Res hočejo, v vodenju sorodne Hiše, zadržati zdaj nekoga, ki – za pet mandatov – vodi svojo, skorajda zasebno potovanje v-dom-in-svet in si želi s to ozko progo spet zagotoviti svoj primat nad likovno in vizualno sceno? Brez pravega pokrivanja in uveljavljanja pojavov in smeri v sodobni ustvarjalnosti, ki je dejansko bolj razvejana in kvalitetna, kot to pokažejo v MG. Več

  • Še eno sporno kadrovanje Janševe vlade

    Spoštovani. Več

  • Populist z doktoratom

    Borut Mekina je v svojem članku o dr. Mateju Lahovniku dokaj dobro povzel njegovo delovanje v slovenskem javnem prostoru. Argumentirano ga je prikazal kot zelo prilagodljivega (oportunističnega) človeka, ki samega sebe zelo ceni kot ekonomista. Pa doktorat gor ali dol, posledice njegovih politekonomskih odločitev nas bodo teple še dolga desetletja. Več

  • Spet brezglavo in nepremišljeno

    Spoštovani. Več

  • Božična čestitka proti splavu

    Spoštovani, v vaši spletni in tiskani izdaji Mladine št. 52 smo zasledili novinarski prispevek vaše novinarke Pie Nikolič z naslovom: Božična čestitka proti splavu. Avtorica novinarskega prispevka se na koncu sprašuje: »In pa: kaj vse je občina kupila od Zavoda Živim, da je za to plačala kar 1381,56 evrov? 552 lesenih angelov? Jerci Korče se zdi, da »občina ne razume, kaj je s tem financirala«.« Radi bi pojasnili, da je v omenjenem prispevku zavajajoče navedeno, da so bila sredstva v višini 1.381,56 evrov porabljena za nakup prazničnih okraskov. Zapisano ne drži. Zavod Živim se je prijavil na Javni razpis za dodelitev sredstev na področju humanitarne dejavnosti 2020 in iz tega naslova prejel sredstva. O tem je odločala Komisija, v kateri so predstavniki političnih strank, ne občinske uprave. Vljudno vas prosimo, da članek ustrezno dopolnite s pojasnili, ki smo vam jih posredovali. Več

  • Intervju: Spomenka Hribar

    Ko sem prebral odličen intervju z gospo Spomenko Hribar, sem se ponovno spraševal, zakaj je očitno mnogim prebivalcem Slovenije škodljivo delovanje Janeza Janše za prebivalce in državo Slovenijo, ne opazita pa tega tisti dve koalicijski stranki, ki mu to omogočata. Zdravko Počivalšek je navdušen nad učinkovitostjo te vlade, čeprav ni storila ničesar, kar bi dolgoročno prispevalo k uspešnemu razvoju države in njenemu ugledu v svetu. Dejansko je ravno nasprotno. Naj ga, kot gospodarskega ministra spomnim, da so po njegovem naročilu izdelali odličen program za povečanje uspešnosti gospodarstva in družbe, na podlagi katerega bi vlada morala sprejeti akcijski načrt z nosilci in roki izvršitve. Vlada tega ni storila kljub njeni domnevni učinkovitosti. Še bolj presenetljiv pogled na stanje pri nas ima Matej Tonin. Na televiziji se je pohvalil, da je Janeza Janšo PROSIL, naj za nekaj časa preneha s tvitanjem, ker bosta s tem opozicija in kritična javnost izgubili povode za kritiko. Tonin je spregledal, najbrž zaradi velikega navdušenja, da so zopet enkrat vladna stranka, da niso glavni problem tviti, ampak konkretno početje Janše in njegove SDS. Več

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    Priznam, k branju Nežmahovih pamfletov se težko spravim. Včasih pa se vseeno česa lotim in vedno znova spoznam, da moraš biti kot Mladinin bralec vsaj malo mazohist, da prebereš njegov pamflet do konca. Zadnji njegov umotvor »Metalci svetlobe in prižigalci teme« pa sem uspel prebrati do konca. Pravzaprav sem ga moral, kajti tokrat je res presegel samega sebe in bilo bi škoda, če bi odnehal že po nekaj stavkih. Nežmah je eden tistih, sicer redkih, recimo temu razumnikov, ki za velikega vodjo in njegova dejanja vedno najdejo opravičilo. Morda bi sem lahko prišteli še kakšnega Rupla, ki tudi ne zamudi nobene priložnosti za izkazovanje neomejene zvestobe. Ampak Rupel je pač Rupel, dr. Bernard Nežmah pa je novinar, ki mu tega res ni treba. Lahko bi se zgledoval ravno po francoskem novinarju tednika L’Express, ki je napisal o Janši očitno neodvisen in verodostojen prispevek, ne glede na Nežmahove sugestije. Mož je očitno precej dobro ocenil situacijo in Janšo postavil točno tja, kamor spada, med evropske avtokrate in čivkaške zasvojence. Več

  • Spet brezglavo in nepremišljeno

    Spoštovani g. Repovž. Več

  • Smrekica in zgodovina

    Na Trgu sv. Petra v Vatikanu so 11.12.2020 slovesno osvetlili božično drevo, ki ga je Vatikanu podarila Slovenija. Tega dogodka se je udeležil tudi zunanji minister Logar, ki se je skupaj z ministrom Podgorškom in drugimi državnimi predstavniki udeležil še maše za domovino, ki jo je vodil mariborski nadškof Cvikl, in sprejema pri papežu Frančišku. Več

  • Kultura ni prestiž

    Festival Ljubljana je ob organizaciji letošnjega poletnega festivala dokazal, da je mogoče organizirati kulturne dogodke, na katerih se zbere večje število ljudi, kljub grožnji okužbe. Več

  • Išče se epidemiolog

    Trije prijatelji se peljejo v vlaku po čudoviti deželi, ko skozi okno opazijo ovco. Več

  • Je cepivo varno?

    Žalostno in nerazumsko je, da nekateri pograbijo neresnične podatke, jih nepravilno povežejo in iz njih napletejo sestavke, ki sploh ne držijo. Še hujši korak je, ko si take sestavke drznejo objaviti na spletnih omrežjih, kjer jih brez kritičnih premislekov vzame za svete množica brez kakršnegakoli predznanja iz molekularne biologije, ki bi jim lahko pomagalo uvideti, da gre za navajanje neresničnih dejstev. Zdi se mi škoda cenjenega časa strokovnjakov, kot sta dr. Roman Jerala in dr. Alojz Ihan, ki skušata s pojasnili pomiriti nastalo zmedo in škodo v prid cepivu proti SARS-CoV-2. Jasno je, da je objavljanje takih nesmislov, kot jih je objavil dr. med. Stanko Pušenjak na Facebooku, v komentarju o tem, kako naj bi cepivo proti SARS-CoV-2 povzročilo neplodnost pri ženskah, sramotno in nekoristno tako za stroko kot za širšo javnost. Dolžnost Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije je, da taka početja ustrezno opomni/kaznuje, saj je širjenje zavajajočih informacij in delovanje v nasprotju s stroko nedopustno. Samo na hitro napisano opravičilo v tem primeru po mojem mnenju pač ne zadošča. Več

  • Svoboda hupanja in izražanja misli

    Slovenija nosi zastavo v žalostni statistiki v umrljivosti za covid-19 med vsemi državami evropske zveze glede na število prebivalcev. Zakaj v naši državi različni zelo strogi ukrepi 'ne primejo'? Veliko modrovanja je že bilo o tem, sama pa izpostavljam naslednje: menim da zato, ker imamo vlado, ki nam že od vsega začetka le žuga, grozi s kaznimi, nas omalovažuje, deluje s pozicije moči, med nas bruha sovraštvo, nas nenormalno razdeljuje, saj če ne misliš tako kot vodja največje vladne stranke, si takoj ožigosan; iz govorjenja 'vladnikov ' veje« cinizem, čeprav je njihovo delovanje popolnoma nesistematično; med nas pošiljajo negativizem, ki nas duši. Več

  • Čas je za umik, poraz je tu

    Stranki SMC in DeSUS sta pred volitvami obljubljali, da ne bodo nikoli šli v nobeno koalicijo z SDS, ki bi jo vodil Janez Janša. No, in ravno to se je zgodilo. Danes se zgolj po devetih mesecih že kažejo rezultati tega sodelovanja, ko se vsakodnevno zmanjšujejo in napadajo osnovne demokratične pravice in norme. Brez njihovih glasov to ne bi bilo mogoče. Poleg tega se Slovenija druži z najbolj nedemokratičnimi režimi v Evropi in svetu. Zato sta ti dve stranki polno odgovorni za vse, kar ta vlada počne svojim državljanom, ki jih deli na naše in vaše. Slovenija še nikoli ni bila tako razdeljena. Več

  • Najedanje pravne države

    V osnovi rešujemo spore na dva načina: zgrda in zlepa. Vzgib po prvem začutimo prej, vsajen je globoko v nas, udejanja se v fizičnem svetu in tvori del naravnega reda, ki pravi, da zmaga močnejši. Upremo se mu lahko le s priučenim naporom, vendar so koristi odrekanja uporabi sile brezmejne na področju človekovega duha. Obvarujejo skupnostne vezi, ki so temelj našega preživetja in največja primerjalna prednost naše vrste. Žrtev – odpoved materialnim dobrinam in fizični prevladi – je bila vedno cena za pridobitev naklonjenosti boga. Več

  • Najedanje pravne države

    V petek, 11. decembra, zvečer sem si šel malo pretegnit noge do Parlamenta, da vidim, kaj se dogaja s protesti. Spet je bilo policistov veliko več kot protestnikov in policijskih avtomobilov več kot protestniških. Spet so navdušeno ustavljali, popisovali in kaznovali te uboge ljudi v njihovih majhnih starih avtomobilih za vse mogoče prekrške in zločine. Policist iz marice je držal razvpiti 'rdeči enoprostorec' Jaše Jenulla na pločniku vsaj pol ure samo zato, ker se mu je – po ukazu njegovih novih nadrejenih – tako zahotelo. In sem pomislil, kaj vse je pripravljena početi ta kvizlinška sodrga, da se prikupi svojemu madžarskemu Vodji. In kako je postala Ljubljana v letu 2020 že za kakšen odtenek podobna Ljubljani v letih 1941–1945. Več

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Rdeče cone, slepe pege

    »S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) skladno z Zakonom o medijih objavljamo nasprotna dejstva, ki bistveno dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku ’’Rdeče cone, slepe pege’’ dne 13. 11. 2020. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Zagotovljene so zakonske in finančne možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Več

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Kazenska odgovornost

    S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z Zakonom o medijih objavljamo popravek komentarja urednika Grege Repovža naslovljenega »Kazenska odgovornost« z dne 13. 11. 2020, ki temelji na napačnih in pomanjkljivih dejstvih. Sistem izdajanja odločb o karanteni je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ki je pristojno in odgovorno tudi za določitev uporabe hitrih testov in ostala zdravstvena vprašanja v socialno-varstvenih zavodih. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Več

  • Svoboda po madžarsko

    Za zagotovitev objektivne obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih vam pošiljamo v objavo naslednja pojasnila Policijske uprave Ljubljana v povezavi s člankom »Svoboda po madžarsko«, ki je bil objavljen v Mladini, št. 49. Več

  • Javno pismo predsedniku republike

    “Na splošnih volitvah sem bil devetkrat izvoljen, bil sem slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta, predsednik vlade, že drugi mandat sem predsednik republike” ste povedali na enem od zadnjih intervjujev. “Prizadevam si, da sem predsednik vseh, da sem predstavnik skupnosti, ki je znotraj raznolika, razklana, ne želim razdvajati, temveč graditi mostove, sem steber stabilnosti.” Aha, steber stabilnosti, vendar brez želje, da bi bil moralna avtoriteta. Kako gre to skupaj? G. predsednik, če še niste opazili, se vam država, ki jo vodite in ste njen steber stabilnosti, ruši pred očmi. Rušijo se demokratični standardi, rušijo se temeljni postulati pravne države in institucije, ki jih morajo ti postulati uresničevati in braniti. Skoraj popolnoma se je zrušil ugled “male” Slovenije iz časov, ko je postajala polnopravna članica Združenih narodov, Evropske unije in Nata ter niza drugih svetovnih in evropskih združenj in organizacij. In kdo je (so) rušitelj(-i)? Že v nekaj intervjujih ste bili vprašani, da kot moralna avtoriteta ali pa steber stabilnosti poveste ime in priimek ali imena in priimke ter politične opcije, ki to počnejo pred očmi domače, evropske in svetovne javnosti. Pa saj to vas ne bi stalo nič, za to vas ne bi nihče tožil, pa še mandat se vam počasi izteka in vam ni potrebo biti tiho, da bi bili ponovno izvoljeni. V petek, 4. decembra, vam je, in vsem, ki so bili na sprejemu ob 30. obletnici odločitve za plebiscit, v vaši “ovalni dvorani”, to direktno povedala gospa Spomenka Hribar. Predsednik vlade Janez Janša, kot utelešenje rušilne organizacije SDS, je bil poleg vas, na dosegu roke. Več

  • Demokracija in rasizem

    Pred dnevi sem se odločil, da kupim tednik Demokracija. Čeprav daleč od simpatizerja desne politične opcije, me od časa do časa premaga radovednost in prelistam čtivo z najrazličnejšimi agendami; imej prijatelje blizu a nasprotnike še bližje, spoznaj različne plati medalje. tako nekako. Več

  • Pamflet

    Pamflet g. Bernarda Nežmaha je eden redkih, ki opozarja na povsem konkreten, a že povsem pozabljen primer lokalnih volitev 18. novembra 2018. Po 2 letih neodločanja namreč zadeva še vedno nima sodnega epiloga. Neodločanje najvišjih sodnih instanc pa kaže na katastrofalno sliko opravilne nesposobnosti vrhovnega slovenskega sodstva. V trikotniku Upravno sodišče nasproti Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru je pravna država z vladavino prava v celoti izpuhtela. Več

  • »Zahtevamo referendum«

    Državni zbor je sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe, za kar bo v več letih namenjenih 780 milijonov evrov, in sklep, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Zanimivo je, da vladajoča politika noče omogočiti ljudstvu, da se izjasni o spornem zakonu. Ali ji gre ljudstvo na živce? Česa jo je strah? Ali se boji, da bo na referendumu pogorela? Ali čuti, da so ji štete ure? Ali nima v Sloveniji po 3. členu ustave oblast ljudstvo? In tisti, ki ima oblast, te v tem konkretnem primeru ne more izvajati! Ali še ima potem oblast? Če je nima, ali ni to v nasprotju z ustavo? Vladajoča politika, ki naj bi bila del ljudstva, se vedno bolj postavlja nad ljudstvo in mu krade oblast. Več

  • Opravičilo

    Spoštovani dr. Milček Komelj. Več

  • Pamflet 

    V današnji številki Mladine lahko v kolumni g. Nežmaha preberemo, da „Ustavno in Upravno sodišče po dveh letih še nista odločili  o pritožbi županskih in svetniških kandidatov, ki so vložili tožbe zoper volilni izid v Ljubljani in Mengšu zaradi zlorabe občinskih glasil v prid županu oz. zaradi suma uvoza volivcev, prijavljenih na fiktivnih naslovih. … Reč je sicer podobna burleski, saj Ustavno sodišče naloži Upravnemu, da naj najprej ono odloči, Upravno pa Ustavnemu, da naj predhodno presodi o protiustavnostih, in potem nobeno od njiju ne odloča.“ Prijazno bi vas napotil na odločitve Ustavnega sodišča, ki je o vseh volilnih zadevah glede lokalnih volitev v okviru svojih pristojnosti že odločilo: Zadeva Kovačič, Zadeva Šmarješke Toplice, Zadeva Zahteva upravnega sodišča. Več

  • Janša – novi evropski avtokrat

    Kot petarda je v slovenskem prostoru odjeknilo novo pismo slovenskega premiera evropskim voditeljem. Samo vsebino pisma je skoraj nesmiselno komentirati, tudi zato, ker se bodo z njo izdatno ukvarjali prav vsi k temu poklicani. Vrstijo se notranjepolitični odzivi, domača in tuja novinarska mnenja, kolumnistične sodbe, spletni izlivi državljanov. Prav nihče pa si zares ne postavlja nekega drugega vprašanja: zakaj, vragu, ravno pismo?? Več

  • Film tedna Izbrisana

    »Spoštovani Andraž Stevanovski, zahvaljujem se vam za vaš poduk o filmu Izbrisana in pogledu na tematiko, ki jo obravnava. A izbrisani niso bili fikcija, zato je prikazovanje tega dogajanja kot fikcija neustrezno. Sicer ne nasprotujem vašemu mnenju, nikakor pa se ne strinjam, da bi bilo karkoli cenzurirano. Namreč, če bi cenzura obstajala, potemtakem filma niti ne bi bilo (kaj pomeni cenzura mehkega etničnega čiščenja, o kateri govorite, ne razumem). Vsekakor pa se kljub svoji funkciji ministra za notranje zadeve ne bom odrekel pravici, da povem svoje (osebno) mnenje o slovenskem filmu. Več

  • Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Ali bralce sploh zanimajo volitve v zdravniški zbornici? Ali bodo rekli, da je to izključno zadeva zdravnikov in zobozdravnikov in da se jih to pravzaprav ne tiče? Pa ni ravno tako. Ni nepomembno, kdo bo pomagal kreirati zdravstveno politiko. V prvem krogu je sedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik dobila malo manj glasov kot drugo uvrščena zdravnica Tanja Petkovič in je zato izpadla iz nadaljnje »tekme«, največ glasov pa so namenili Bojani Beović, infektologinji, ki jo pogosto srečamo v medijih v vlogi vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Več

  • Javno pismo: Le etičnost šteje

    »V 24 urah moram priti do cilja in se bom lahko vpisal v elitni klub izbrancev. Meni je ostala na razpolago do 24-ih ur še nekoliko manj kot ena ura. Kljub 23 urni poti, ki je bila za mano, kljub precejšnji izmučenosti, sem vedel, sem upal, da sem lahko prej kot v 24-ih urah na cilju. Trenutno so bili za to največja ovira krvavi žulji na obeh nogah, ki sem jih dobil v dežju čez smrekovško pogorje. Zato sem sezul čevlje ter v samih nogavicah začel teči proti izhodiščni točki svojega pohoda. Po 23-ih urah hoje sem tekel skoraj eno uro. Ne vem, od kje sem jemal moč. A je šlo. Toda na cilj sem pritekel slabih pet minut prepozno. Nisem se vpisal v knjigo, čeprav mi časa ni meril nihče drug kot le jaz sam. Nisem postal član kluba. Drugo leto bom poskusil znova«. Več

  • 20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Javno pismo ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju

    Spoštovani gospod minister, prof. dr. Vasko Simoniti, od marca, ko ste nastopili mandat, je področje kulture močno prizadela epidemija koronavirusa, dodatno pa ste ga prizadeli tudi z odločitvami na Ministrstvu za kulturo, ki ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov. 1. Ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi Zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožate eksistenco številnih prekarnih delavk in delavcev v kulturi. Ti so v času epidemije že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov, zato bi kot kulturni minister morali skrbeti zanje nadvse zavzeto in odgovorno. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb ogrožate kulturno in umetniško produkcijo, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenco sodelujočih. V nizu škodljivih potez, ki ste jih sprejeli, je tudi poziv nevladnim organizacijam z Metelkove 6 k izselitvi. Gre za organizacije, ki zasedajo prostore na navedenem naslovu legalno in legitimno, ter delujejo v javnem interesu in pomembno prispevajo k slovenski kulturi, umetnosti, raziskovanju in izobraževanju. Številne v svojih prostorih skrbijo tudi za specializirane knjižnice in hranijo dragocene arhive, ki so pomemben del naše kulturne dediščine. 2. Neupoštevanje stroke in strokovnosti Zaradi sprememb, ki jih uvajate v Pravilnik o strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, zmanjšujete avtonomnost in strokovnost teh komisij ter s tem ogrožate vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije. Nižanje števila članov komisij na 3–5 (s trenutnih 5–7), vključevanje predstavnikov ministrstva (do dva predstavnika ministrstva, kar v primeru 3-članske komisije pomeni večino glasov) ter oblikovanje komisij ne na osnovi javnega razpisa, pač pa na povabilo ministra, ne zagotavljajo učinkovitejšega in strokovnejšega dela komisij, temveč predvsem odpirajo možnosti za politične odločitve. Več

  • Nemoč

    Prepričana sem, da bi v Sloveniji širjenje virusa obvladali, če bi nekatere ukrepe sprejeli pravočasno in ne čakali, da naši politiki pospravijo svoje počitniške hiše v bližnjih državah. Če so konec poletja strokovnjaki ugotavljali, da se je največ virusa prenašalo na zasebnih druženjih, bi jih morali nemudoma prepovedati in ne pustiti, da se je število dnevno odkritih okužb postoterilo. Več

  • Umetnost je provokacija

    Ljudje (si) radi razlagamo vedenje drugih, še posebno takrat, ko je to za nas pomembno. Razlagamo si njihova čustva, izjave in ravnanja ter velikokrat tudi razloge zanje. Lahko smo dobronamerni, a vseeno vnašamo v presojo svoje poglede in stališča ter se motimo. Še najbolj se približamo resnici, če povprašamo človeka, ali skupine ljudi, ki so nas z vedenjem »vznemirili«, kaj nam želijo sporočiti z njim. Več

  • Pankrti in drugi otroci

    Uradna slovenska katoliška cerkev je prejšnji teden sporočila, da bi morali ljudi, ki aktivno nasprotujejo predsedniku vlade Janezu Janši, »kazenskopravno« preganjati. Takšno sporočilo verske skupnosti se zdi prav grozljivo nenavadno, pa sploh ni, če ga umestimo v znani slovenski zgodovinski kontekst. Več

  • Uredništvo

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Desant na Metelkovo, 2.0

    V članku z zgornjim naslovom smo napačno navedli, da je poslanec Zmago Jelinčič svoje poslansko vprašanje v zvezi z Metelkovo 6 naslovil na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Seveda ga je naslovil na vlado, Zorčič pa ji ga je v skladu s predpisi le preposlal.  Več

  • Fašizoidna politika?

    Rekel je Kordiš „... so tudi mazači (med njimi)“. Seveda, v vsaki stroki so delavci, ki jim ne zaupamo kar tako - ne smemo jih pa kar imeti za mazače. Kordiš: izražaj se dostojno - mlad si še, poboljšaj se! Veš, obnese se. Več

  • Politika palice in korenčka

    Spoštovani. Več

  • Luksuz na Rožniku

    Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku: Več

  • Luksuz na Rožniku

    Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi. Več

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    »Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja. Več

  • Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

    V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika. Več

  • Molitev za zdravo pamet

    Kot redni bralec Mladine sem z zanimanjem prebral prispevek Jureta Trampuša z naslovom Molitev za zdravo pamet. Zahvaljujem se za simpatično pobudo, naj molim za zdravo pamet vseh. Tudi sam sem razmišljal v tej smeri in sprejel odločitev, da bo v Starem Velenju odslej sveta maša za zdravo pamet vsak mesec. Popolnoma namreč soglašam z Juretom Trampušem, da zdrave pameti ni nikoli preveč. Pravzaprav mislim, da je je v naši družbi odločno premalo. Ne glede na politično, versko, narodno ali kakršno koli drugo pripadnost, da se razumemo. Nekoč je bilo običajno, da so ljudje redno molili za zdravo pamet. Danes tega skorajda ni več. Kar bi po moje morali spremeniti. Zdrava pamet je namreč pogoj za strpnost, spoštovanje in dialog. Česar danes nimamo ravno v izobilju. No, pri sveti maši pred županskimi volitvami v Velenju smo seveda molili za zdravo pamet vseh. Saj jo vsi potrebujemo. Več

  • Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

    Papir vse prenese - NLZOH ni edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država dodelila izvajanje medicinske mikrobiološke dejavnosti. Več

  • Politika lepih misli

    Za javnost so bile natisnjene in objavljene štiri dokumentirane knjige o trgovini z orožjem v obdobju osamosvajanja Slovenije in ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Avtorji teh knjig so pri tem tvegali celo svoje življenje, ker so z dokumenti iz arhiva dokazali velika kriminalna dejanja tudi osebam, ki so sodelovale pri osamosvajanju Slovenije in ob tem postali pomembni slovenski politiki. Med njimi so bili, nekateri so še vedno tudi v vladah Republike Slovenije. Ob takih ugotovitvah se postavljajo zanimiva in resna vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore. Več

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hojsova parcela zapisal, da je eden od štirih kupcev večjega zemljišča bil tudi Tadej Peter Dovšak. Zapisali smo, da je Dovšak bil nekoč predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Predstojnik ljubljanske očesne klinike je dejansko bil njegov oče Peter Dovšak. Vsem prizadetim se opravičujem.  Več

  • Argument: Nazaj v temo

    Kostrivnice do pred kratkim nisem poznal. Po slikah na spletu sodeč gre za prijeten kraj v okolici Rogaške Slatine, kjer sem že bil kot otrok – iskat smo šli stare starše, ki so preživeli nekaj dni v toplicah. Očitno se ljudje v okolici trudijo v te kraje pritegniti tudi novo prebivalstvo, saj se trenutno gradi nova stanovanja. Ko sem v teh dneh bolj kot ne po naključju izvedel za Kostrivnico, sem v članku Nazaj v temo v spletni izdaji Mladine prebral, da imajo v Kostrivnici tudi društvo. Samo po sebi nič posebnega – kot veliko drugih manjših in večjih slovenskih krajev. V enem izmed društev sem bil pred leti tudi sam aktiven član. Lepo nam je bilo, bili smo pridni in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Gotovo je tako tudi v društvu v Kostrivnici. No, vsaj za nekatere med njimi … Mladinsko društvo Kostrivnica ima namreč eno veliko težavo. Društvo je del Mladinskega sveta Rogaška Slatina, katerega predstavn_ice so v enem izmed družbenih omrežij nedavno izrazile podporo LGBTIQA+ skupnosti. Natančnega ozadja sicer ne poznam, vendar je to načeloma pozitivno dejanje, posebno če za njim stoji kako konkretno prizadevanje, dejavnost. Mladinski svet je domnevno prejel javna sredstva za svoje aktivnosti, s katerimi pa se – sodeč po uradnem (?) komunikacijskem kanalu Mladinskega društva Kostrivnica na taistem družbenem omrežju – kostrivniško članstvo ne strinja v celoti. Po lastni navedbi v spletni objavi ga moti „nesprejemljiva promocija idej, ki niso v skladu z večinskimi družbenimi normami in z večinskim stališčem mladih v [njihovem] kraju.“ In nadalje: „Temam, aktivnostim in dogodkom, ki delijo ljudi, se mora Mladinski svet Rogaška Slatina izogibati […]“. In to je težava kostrivniškega društva ter s tem težava slovenske družbe na splošno. Več

  • Intervju: Tjaša Pureber

    Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje. Več

  • Madžarska lokomotiva

    Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj. Več

  • Desant na Bled

    Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost. Več

  • Dve Sloveniji

    Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000 prebivalcev (po podatkih SURS-a je to najmanj med vsemi slovenskimi regijami). Poleg tega živim v enem izmed 18 volilnih okrajev v Sloveniji (več kot petina vseh volilnih okrajev), ki nima svojega predstavnika v parlamentu – kar pomeni, da nimamo poslanske pisarne, kjer bi lahko izražali našo podporo ali nasprotovanje državnim politikam. Več

  • Višegrajske metode

    V prejšnji številki Mladine smo v prispevku z naslovom »Višegrajske metode« napačno zapisali priimek osumljenega za umor pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne gre za Milka Novića ampak za Milka Noviča. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Zagovarjati koristi otrok

    Bliža se prvi šolski dan … ali pa tudi ne. Vsi z grozo v očeh čakamo, kateri scenarij bodo ubrali odločevalci. Bo pravi odgovor A, B, C ali D?! Več

  • Vodna shramba

    Oživljena prizadevanja za ureditev akumulacijskega jezera v Brkinih, ki bi poleti napajalo Obalo, žal niso brez posledic za okolje. Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Vendar ima to težke posledice za Škocjanske jame. Pomena ohranitve naravne in kulturne dediščine, obljube mednarodnim institucijam in celotnemu človeštvu, da bomo biser svetovnih razsežnosti Škocjanske jame varovali, namreč ne moremo in ne smemo zmanjševati. Škocjanske jame so mednarodnega pomena, saj imajo kar tri pomembna mednarodna priznanja: svetovna dediščina, podzemno mokrišče Ramsar in tudi Kraško biosferno območje. Podobnih lokacij z vsemi tremi nominacijami je na celem zemeljskem obličju le še 24. Več

  • Ameriški vojaki v Sloveniji?

    Nedavno je ameriško vodstvo sporočilo, da bo iz Nemčije premestilo 12.000 vojakov. Evropski politiki in svetovni mediji so priložnost izkoristili za prepričevanje javnosti, da so ameriške enote tam zato, da branijo Nemčijo. Demokratski poslanec R. Mendez je celo zapisal, da v Kremlju odpirajo šampanjce in da je Trump ogrozil ameriška prizadevanja, da preprečijo rusko agresijo v Evropi. Več

  • »Zataknjena«

    V skladu s 26. členom Zakona o medijih (ZMed) - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev, saj je bil v Mladini dne 31. 7. 2020 objavljen zapis avtorice Pie Nikolič, naslovljen ’’Zataknjena’’. Več

  • Katoliška otroška revija in strip o Lojzetu Grozdetu

    Na Vas se obračam z dobršno mero zaskrbljenosti, da naš medijski prostor morda res zapada v revitalizacijo avtoritarnih sistemov. Eden zadnjih zame in za demokratično miselnost spornih člankov (»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«) je objavila Mladina. V uvodu pisec g. Jager zapiše: „Katoliška otroška revija s stripom o Lojzetu Grozdetu vzgaja nove rodove borcev proti komunizmu.“ Članek v nadaljevanju obravnava strip o Alojziju Grozdetu v reviji Mavrica in obe plati njegove življenjske zgodbe. Ne glede na to, kakšna resnica Grozdetove življenjske zgodbe je, se mi zdi za revijo v demokratični ureditvi, pa na splošno za vek, ko bi ljudje že morali biti zmožni ostro zavreči vsakršno avtoritarnost, boj proti komunizmu cinično obsoditi. Več

  • Oblast premika meje

    Aplikacija za sledenje po telefonu okuženim bo prostovoljna? Ja, mesec ali dva, potem pa bo Velikemu vodji zadišalo, da lahko sledi komurkoli in vsem in bo postala obvezna. Z dekretom. Zato bom takrat z macolo razbil svoj telefon, da se bo razletel na koščke. Potem se bo moral Veliki vodja vrniti k starinskemu sistemu iz dobrih starih udbovskih časov, ki jim je zvesto služil (dokler ga niso odslovili) in uvesti špiclje. Moj špicelj bo lahko ležal na predpražniku pred mojimi vrati, razen kadar bova skupaj v bifeju. Upam, da mu bojo šefi kupili mogočen usnjen plašč, v spomin na lepe stare čase prejšnjega režima, ki ga Veliki in seveda ljubljeni vodja vrača v naše kraje in naš čas, ker je to edini sistem, ki ga razume.  Več

  • Zavestna malomarnost

    Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost odločevalcem sporoča, da je dovolj. Javno zdravstvo je vedno bolj nedostopno in zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom nezadostno – zahtevamo krepitev javne sociale in zdravstva, ki vsem omogoča enako dostopnost, varnost in kakovost potrebnih storitev na načelih solidarnosti in svobodne izbire. Javnosti še vedno ni znano, kje in koliko postelj bo država zagotovila v negovalnih/COVID bolnišnicah, kamor bodo DSO-ji lahko namestili okužene in bolne stanovalce in tako zagotovili izolacijo in zaustavitev širjenja okužb v DSO; rdeče cone v DSO-jih niso rešitev za okužene stanovalce. Hrastnik se ne sme ponoviti – ponovno umirajo starejši v DSO-jih, zato je treba nemudoma sprejeti nove kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi v socialno-varstvenih zavodih, ne glede na nedokončana usklajevanja normativov na drugih strokovnih področjih zdravstvene nege. Ministrstvo za zdravje naj odredi sistemski nadzor nad zdravljenjem obolelih in umrlih za COVID – 19 v času epidemije v domovih starejših. Več

  • Nevarni kraki rdeče zvezde

    Skladno z Zakonom o medijih podajamo popravek na objavljeni članek v Mladini z dne 17.7.2020 z naslovom „Nevarni kraki rdeče zvezde“ avtorice Pie Nikolič. Več

  • Neformalni izgon Eritrejcev

    Spoštovani, Več

  • Intervju: Jure Novak

    Spoštovani, Več

  • Pamflet

    Vse, kar sem prebral od dr. Bernarda Nežmaha, me je prepričalo, da je prepričan okoljevarstvenik. Opazil sem pa tudi, da sta v njegovem miselnem sistemu vgrajena program, ki ocenjuje vse, kar se dogaja v »Jankovičevi« Ljubljani negativno, in program, ki relativizira vsako kritiko na račun Janše in njegovih sopotnikov. Več

  • Poslanci ne smejo biti talci

    Rada preberem uvodnike Grega Repovža. Velikokrat mi povedo kaj novega, me česa naučijo, stvari, odnose ter dogajanja osvetlijo še z druge strani, in največkrat se z njimi strinjam. Se bom tudi tokrat, sem si rekla, ko sem se zdrznila ob naslovu: Poslanci ne smejo biti talci? Kateri poslanci? Čigavi talci? Zakaj talci? Več

  • Somrak demokracije

    Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev. Več

  • Rekviem za republiko

    Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža. Več

  • Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

    V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko. Več

  • Drugi valček

    Mesec dni ni minilo od začetka veljave vladinega preklica epidemije, pa infektologinja Beovićeva pesimistično razmišlja, da je drugi val korone lahko že pred vrati. Vsak dan se pojavljajo nove okužbe, tako da terenski epidemiologi, ki jih je tudi sicer premalo, še komaj obvladujejo situacijo. Kot razumem, ne morejo več slediti vsem stikom z okuženimi. Jim bo pri tem pomagala »obvezna sledilna aplikacija«? Ali, nasprotno, bomo z njo izgubili pravice in svoboščine ter postali digitalni sužnji, kot mnoge izjemno skrbi? Več

  • Veliko sprave za nič

    Nedavno je bila na RTV oddaja Razdvojeni. Šlo je za spopad dveh interpretacij zgodovine. Predpostavka je bila, da se spopadata Zgodovina 1 in Zgodovina 2, kjer Zgodovina 1, izhajajoča iz časa socializma, brani partizane, Zgodovina 2, pa želi spravo, torej brani domobrance. Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Rastko Močnik je v hitrem prebiranju kolumne Politično prekupčevanje zgrešil vsebinsko poanto in se preizkuša v heretičnosti svojega in ne mojega miselnega diskurza. Nikjer se ne zavzemam za privatizacijo pokojninskega sistema, temveč opozarjam na tri možne stebre njegove reforme. Drugega in tretjega smo spregledali in v ničemer ne ogrožata prvega, prej nasprotno, če bi cenjeni kolega bolje preučil ekonomiko teh procesov. To velja tako za kapitalske naložbe pokojninskih skladov kot tudi individualne pokojninske račune, ki so orodje in ne orožje, zato problem neenakosti in negotovosti ne tiči v njih samih, temveč v politikah, ki jih oklepajo. Demografska, ekonomska in politična podoba jutrišnjega dni je preresna reč, da bi jo zajeli v nekaj površnih sodbah z obeh strani, zato se svojih odrekam. Odpravljati nekonsistentnost s prisiljeno konsistentnostjo je morda sociološki ne pa tudi politično ekonomski diskurz. In ker zemlja ni ravna, se na levo stran pride tudi z desne, pa tudi obratno.  Več

  • Kako preprečiti krepitev fašizma?

    Sem ena tistih z malo večjo kilometrino in se čudim tistim, ki pristajajo na današnje razmere. Rojena sem bila v nemškem zaporu, kjer so mamo obdržali do osvoboditve. Nemci so ženske peljali na Turjak, a so jih sredi poti spustili, češ, da bi jih tam domobranci poklali. To gotovo zaznamuje moje današnje gledanje. Po vojni smo otroci odraščali kar brezskrbno, skromno in brez velikih socialnih razlik. Tudi če so bili „svinčeni“ časi, smo šli vedno na bolje. Verjetno mora vsak narod prehoditi pot odraščanja in ozaveščanja. Takrat mi ni bilo nič narobe, če smo špricali šolo, ko smo mahali Titu in kakšnemu gostu. Bili smo po vsem svetu priznana država. In ne vem, zakaj bi jo danes tako blatili. Več

  • Pamflet

    Bernard Nežmah je tokrat v svojem značilnem slogu med drugim pisal tudi o “uničenju” čudovitega nasada japonskih češenj, ki so na poti gradnji nove stavbe Nacionalnega inštitut za biologijo (NIB). Kot mnogokrat je zaradi površnosti in značilne kvazi dušebrižnosti glede posegov v naravo ter njemu tako ljubega hkratnega relativiziranja okoljskih rabot desničarske vlade, udaril popolnoma mimo. Ker pa tako pisanje ustvarja javno mnenje, mi dovolite, da pojasnim nekaj okoliščin v zvezi z nesrečnimi češnjami, njihovo zasaditvijo in ohranitvijo. Več

  • Kultura v številkah

    V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na primer grafični in produktni oblikovalci, copywrighterji, pr-ovci in sorodni poklici. Avtorjem raziskave se za napako opravičujem.  Več

  • sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Ker je neresnic in polresnic v članku z zgornjim naslovom precej, poleg tega pe niti mi kot lastniki niti naši gostje niso smatrali prenove za ponesrečeno, podajam kot lastnik svoj pogled. Več

  • Kot leta 2009?

    V 21. številki letošnje Mladine je dr. Bogomir Kovač v članku ’Kot leta 2009?’ napisal: »Torej obstaja resna nevarnost, da sedanja vlada ne bo ublažila krize, temveč jo bo celo poglobila. Tako kot so to storile tri slovenske vlade v obdobju 2009-2013 in zdi se, da Janša povsod rad ponavlja stare napake.« Kar se tiče socialdemokratske koalicijske vlade 2008-2012 je z ukrepi za sanacijo finančnega sistema, s fiskalno ekspanzijo in v tem okviru tudi aktivno razvojno politiko (spodbujanje uvajanja novih tehnologij) dosegla rast bruto domačega produkta v 2010 in 2011. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (t.i. »nefinančne družbe«) je med najglobljim delom finančne krize naraščal in začel upadati šele v povezavi z omejevalnimi ukrepi Banke Slovenije julija 2010. Zaradi izrazito aktivne vloge slovenske države pri vzpostavljanju ravnotežja in pogojev za začetek na izvozu temelječe gospodarske rasti lahko ukrepe socialdemokratske koalicijske vlade 2008 do 2012 štejemo za heterodoksno ekonomsko politiko (Dani Rodrik, Reforma trgovinske in industrijske politike, 1995). Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Bogomir Kovač se zavzema za privatizacijo pokojninskega sistema (Politično prekupčevanje, Mladina, 12. 6. 2020). Že dolgo je znano, da »individualna dolgoročna varčevanja« in »individualni pokojninski računi« koristijo peščici najbogatejših, vsem drugim pa grozijo z revno in negotovo starostjo. Več

  • Objava pojasnila glede netočnih podatkov

    V članku »Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask«, ki ste ga na spletnem portalu www.mladina.si objavili 13. 6. 2020, so bili objavljeni številni neresnični podatki, ki zavoljo korektne obveščenosti javnosti zahteva objavo naših pojasnil. Več

  • Ugrabljeno vrhovno sodišče

    V članku z gornjim naslovom se sicer povsem strinjam z oceno, da so trije vrhovni sodniki (v petčlanskem senatu) s tem, ko so obsodbo Janše zaradi žalitve novinarke spremenili v njeno nasprotje, »postavili na glavo celotno domačo in evropsko sodno prakso« v takih zadevah – nikakor pa ne z mnenjem, da je bilo s tem vrhovno sodišče »ugrabljeno«. Komu ugrabljeno? »Nam« ali »našim«, ki smo ga do nedavnega obvladovali – zdaj pa je v njem že toliko »desničarjev« ali »konservativcev«, da se v kakšnem senatu lahko znajdejo že v večini in potem odločijo »po svoje«? Podlaga takim pogledom na sodstvo pri nas je skrajno naivna predpostavka, da so nam doslej, dokler niso prišli zraven tudi »desničarji«, sodili »normalni«, politično neopredeljeni sodniki in to zgolj strogo po pravu, nič po politiki. Zakaj je ta predpostavka skrajno naivna (pri kom pa lahko seveda tudi namerno zavajajoča), tu nimam prostora pojasnjevati, pa upam, da tudi treba ni. Več

  • Kdo je tukaj patriot?

    V članku dr. Aleša Črniča z naslovom Kdo je tukaj patriot?, ki je bil v Mladini in na spletni strani mladina.si objavljen 5. 6. 2020, avtor med vladnimi menjavami vodstvenih kadrov nekaterih državnih organov navaja tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Zaradi zagotavljanja objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, v katerem funkcionarje komisije (predsednika in njegova namestnika) imenuje predsednik republike (in ne vlada, kot je mogoče sklepati iz članka). Dr. Robert Šumi je mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije nastopil 1. 4. 2020, po izteku mandata prejšnjega predsednika. Ukaz o imenovanju dr. Šumija na to mesto pa je predsednik republike Borut Pahor podpisal že 6. 2. 2020. Več

  • Odpisani z dekretom

    Spoštovana ga. Nadja Džanković Cirar. Več

  • Intervju: Dušan Keber

    v reviji Mladina 15.5.2020 kot intervju Vasje Jagra z dr. Dušanom Kebrom z naslovom “V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico” je med drugimi trditvami objavljeno, da naša bolnišnica „ni hotela sprejeti štirideset starostnikov iz hudo prizadetega doma v Ljutomeru.” Ni res, da bolnišnica ni hotela sprejeti starejših iz doma v Ljutomeru. Več

  • Odpisani z dekretom

    Navedbe v članku glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih so neresnične in zavajajoče ter po nepotrebnem ustvarjajo stisko pri državljanih Republike Slovenije, zlasti oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v času trajanja epidemije na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v socialnovarstvenih. Kot je razvidno iz dokumentov ministrstva za zdravje vsi protokoli usmerjajo v zagotavljanje bolnišnične obravnave pri uporabnikih, ki bolnišnično obravnavo potrebujejo. Ob navedenem velja poudariti tudi vlogo domov za starejše, ki je skladno z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US in 73/19) tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v delu zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije za njihove uporabnike. Uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih je za razliko od starejših državljanov, ki s primerljivimi potrebami živijo doma, v socialnovarstvenih zavodih omogočen dostop do kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe, v kolikor jo potrebujejo in ta se jim je skladno z obstoječimi predpisi zagotavljala v socialnovarstvenih zavodih, če so jo potrebovali in v kolikor bolnišnično zdravljenje ni bilo indicirano. Več

  • Odpisani z dekretom

    To spoznanje srhljivo odmeva v ljudeh. Posebno v tistih, ki imajo v domovih za starejše svoje domače, in tistih, ki še sami čakajo v dolgih vrstah za sprejem. Ne upam si niti pomisliti, kaj to pomeni za vse hčerke, sinove, vnukinje in vnuke, ki so jim svojci v času epidemije umrli. Verjetno se poleg žalosti soočajo še z jezo: na krute odločevalce, na situacijo v domovih, na virus, na usodo, na boga … Ne vem, če jim kaj pomaga tolažba, da so se na ministrstvu za zdravje (za vsak slučaj) samo pripravljali na »italijanski scenarij«, kjer so (menda) morali postavljati mejo za intenzivno pomoč (respiratorji) veliko niže na starostni lestvici. Ne, pri nas pač ni bilo italijanskega scenarija, intenzivni oddelki pa so bili samo eno tretjino zasedeni. Več

  • Sredstvo ustrahovanja

    V zakonu o varstvu pred diskriminacijo med drugim piše, da je pri nas vsak posameznik obvarovan pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Več

  • Sredstvo ustrahovanja

    Spoštovani, ob prispevku Sredstvo ustrahovanja v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi »Tviteraš« (II Ips 75/2019) želim dodati še nekaj kritičnih pomislekov. Več

  • Odprto pismo poslancem

    Spoštovani poslanci in poslanke, ki ste včeraj kljub vsem pozivom, razlagam in argumentom glasovali za sprejetje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave! Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v intervjuju z dr. Miroslavom Petrovcem pomotoma zapisal, da je on vodja nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19. Dr. Petrovec je na uradni spletni strani projekta naveden kot vodja skupine, kot vodja raziskave in odgovorni raziskovalec pa je naveden dr. Mario Poljak. Za napako se opravičujem.  Več

  • Obrisi upora

    V predaprilski Jugoslaviji so delavci čuvali svoja vodstva pred žandarji, danes pa varujejo policisti koalicijo - izvoljence ljudstva - pred kolesarji!  Več

  • Obrisi upora 

    Nisem opazil, da bi Macron v Franciji v času velikih demonstracij rumenih jopičev, ki so bile mnogo bolj divje kot naši kolesarji, zmerjal svoje državljane. Ni jih imenoval kavijar socialisti ali zombiji, tudi francoskih novinark ni žalil z odsluženimi prostitutkami. Drugačna vzgoja, pač. Več

  • Jelka Godec, vodja nabave

    V prispevku »Jelka Godec, vodja nabave« z dne 8.5.2020, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani mladina.si, je bila navedena neresnična in zavajajoče navedba o mojem poslovnem delovanju. Več

  • Govorica denarja

    Iz različnih strokovnih virov lahko povzamemo, da sodba nemškega ustavnega sodišča, ki odloča o evropskih monetarnih instrumentih, še ni popolnoma prodrla v vsesplošno zavest. Nje se tresoče zavedajo le kanclerka Merkel, francoski predsednik Macron, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). Več

  • Popravek

    V prejšnji Mladini smo v članku z naslovom Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi pravilno zapisali, da je nekdanja SDS-ova borka proti preplačilu zdravstvenega materiala posredovala za sporne maske z gumico, vendar smo ob članku objavili napačno sliko maske z gumico. Objavili smo preluknjano masko z rdečo, kuhinjsko gumico, dejansko pa je Godčeva posredovala za maske, ki imajo belo gumico prišito. Material za eno masko je po naših informacijah proizvajalec teh mask podjetju prodal po ceni 0,0524 EUR, podjetje, za katero je Godčeva posredovala, to je Zaščita Lukač, pa je po podatkih zavoda za blagovne rezerve te maske državi prodala po ceni 0,80 EUR. Več

  • »Izbris« grafita

    Kot odgovor in pojasnilo na odstranitev grafita na območju pekarne v Mariboru, je med drugim Policijska uprava Maribor (PUM) navedla, da so policisti sami dejanje evidentirali kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Oglasil se je tudi mariborski župan, kot predsedujoči mestnega varnostnega sveta, da »sporni grafit operira z nacistično simboliko, ki je tako v mestu Maribor, kakor drugod po svetu nedopustna«. Več

  • »Izbris« grafita 

    V zadnji Mladini (30. aprila) je izšel zapis z naslovom »Izbris grafita – cenzura politične satire ali upravičena odstranitev nacistične simbolike?« V alternativi, ki jo ponuja naslov članka, se kaže popolnoma strinjati z oceno mariborskega župana, ki je dal odstraniti napis z Janševo sliko, da »v mestu Maribor nikoli ne bo dopuščal simbolov nacizma in fašizma«.  Več

  • Konec svobode

    Zgrožen sem nad ravnanjem policije, ki je popisala udeležence mirnih manifestacij v Ljubljani in Mariboru, ki so bile v sredo, 22. aprila, in v ponedeljek, 27. aprila. Kot je razvidno s fotografij, ki ste jih objavili v Mladini, so udeleženci upoštevali zahtevano varnostno razdaljo ter niso zdravstveno ogrožali nikogar. Dvomim, da bodo državni organi dejansko izdali predloge za prekrškovne postopke. Če bi se to vendarle zgodilo, zelo rad prispevam v »solidarnostni sklad« za poplačilo teh kazni.  Več

  • 30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Janša (in Počivalšek) v škripcih

    Pri poslih o uvozu mask mnogi trdijo, da so želeli pomagati državi v stiski ne pa svojemu podjetju ali podjetju sorodnika. No nekateri pa želijo pomagati Bogu. Več

  • Vizjakova vendeta

    Slovenska politika je glede energetike anarhična in razcepljena in enako velja za stroko: so za novo nuklearko, za hidroelektrarne, vetrne, sončne in veliko jih je tudi proti, tudi proti čemur koli. Naredili so TEŠ 6 na premog in komaj je začela obratovati, že razmišljajo o zaprtju (izpusti, stroški s premogom, itd.). Imamo energetsko politiko razsuto po dokumentih in v realizaciji … brez pameti, celo energetski lobiji ne vedo več, kaj bi. Mogoče bi najraje videli še kakšno »šestico« na uvoženi premog, ali pa pregrešno drago novo nuklearko. V obeh primerih bi bilo cvenka za vse še več, kot ga je bilo za TEŠ. Več

  • Ustaviti maturo

    Oglašam se v zvezi letošnje mature 4. letnikov. V tako neugodnem času so se znašli ti otroci in  nihče nima posluha za te mlade ljudi, ki so že itak prikrajšani za vse lepote svojega časa. Nimajo maturantskih plesov, ne morejo se družiti s svojimi vrstniki. So na pragu v novo poglavje svojega življenja, tako poklicnega kot osebnega. Pa tako malo bi bilo potrebno za boljše počutje ob tem času. Prepuščeni so sami sebi, brez učiteljev, pogovorov, vprašanj v zvezi mature. Lahko bi zrahljali zahteve pri izpitih, če so uspešno končali razred, imajo tudi določeno znanje in ni potrebe jih še sedaj mučiti s tolikimi zahtevami. Več

  • Ustaviti maturo

    Covid 19 je močno posegel v celotni šolski sistem. V trenutku je vse obstalo. Zmedeni so bili učenci, dijaki, njihovi starši, zmedeni so bili učitelji, ravnatelji ... Dijaki 4. letnikov so čez noč ostali brez predavanj svojih profesorjev, njihovih nasvetov in skupne priprave za maturo v svojih razredih. Poleg vsakodnevnega informiranja o tem, koliko ljudi je umrlo, v medijih poslušamo tudi nedorečene zgodbe o maturi. O tem, da matura bo, da mora biti, in sicer v enaki obliki (enakem obsegu) kot prejšnja leta - kot da se nič ni zgodilo. Vsi dogodki se prilagajajo novim okoliščinam, z izjemo mature. Več

  • Išče se plac za špil

    V prispevku »Išče se plac za špil«, objavljenem v tiskani in spletni izdaji Mladine (27. marca 2020), so bili podani neresnični, zavajajoči in neutemeljeni očitki na račun delovanja Mestne občine Novo mesto na področju mladinskih programov in glasbene scene. Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Spoštovani, v tem času, ki ga živimo, nekaj zagotovo drži. Poseben krizni čas je takšen, da razgali vse najslabše plati ljudi na vseh ravneh. Težko verjameš, se prepričuješ, da ne vidiš, ne slišiš in ne bereš prav, upaš, da to niso novice iz Slovenije. Pa so! Ob fotografiji, ko zdravstveno osebje pred ptujsko bolnišnico protestira in noče sprejeti v zdravljenje obolelih starostnikov, se lahko le zgroziš. So to res zdravniki, ki so prisegli, da bodo reševali življenja in po vseh svojih močeh pomagali obolelim? Je mar to tisto, čemur pravijo skrb za ranljive skupine? Že ves čas krize se sistematično krši najosnovnejše človekove pravice oskrbovancev v domovih in vsej starejši populaciji. Uvedel se je pravi geto sistem. In ob vsem tem še minister za zdravje, Tomaž Gantar, ki kot da sploh ne razume, kaj je naloga in poslanstvo zdravnikov in kaj je funkcija zdravstvenih ustanov. Več

  • 24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Hočete življenje ali pravice?

    Ovce,
    človek ne bi mogel verjeti, da se to res dogaja, če ga ne bi oblast ves čas posiljevala z novimi in novimi odloki. Ti so poleg takšnih, ki so logični glede na obstoječo situacijo, tudi taki, da si jih tudi najbolj neumen butalski župan ne bi mogel izmisliti. Več

  • Opravičilo

    V članku z naslovom „Zakaj tako s starostniki?“, objavljenem v prejšnji številki Mladine, sem med drugim problematiziral dejstvo, da država za boj proti epidemiji covid-19 ne angažira zasebnih koncesionarjev, ki so sicer vključeni v javno mrežo in za svoje storitve v manj stresnih časih prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne. Med primere takšnih koncesionarjev sem zmotno uvrstil tudi zasebno specialistično kliniko Dvorec Lanovž; iz slednje so nas obvestili, da podjetje „nima dodeljene koncesije in iz javne mreže ne pridobiva denarnih sredstev“. Posebej so opozorili na pohvale vredno dejstvo, da je „Specialistična klinika Dvorec Lanovž na Ministrstvo za zdravje, kakor tudi na najvišje vladne organe, dne 23. 3 2020, napotila ponudbo za sodelovanje v javno dobro, s katero smo ponudili naše prostore, opremo in naše zdravstveno osebje za potrebe zdravljenja bolnikov s COVID-19 oz. bolnikov, ki jim v izrednih razmerah ne morejo zagotoviti oskrbe v javnih ustanovah.“ Kliniki Dvorec Lanovž se zato za svojo zmoto opravičujem.  Več

  • 17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    Vlada je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 z odlokom (29.3.2020) do nadaljnjega prepovedala dostop, gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah ter prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča (z nekaj izjemami). Na ta način je posegla v svobodo gibanja in zbiranja ter ju omejila. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je omenjeni odlok v skladu z ustavo in zakonom? Več

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Samostan je bil znanilec institucionalnega prostora v zgodnjem srednjem veku z značilnostmi, kot so discipliniranje, hierarhija, nadzor, kazen, predvsem, pa pravila. Za njem se pojavijo dvori, katerih značilnost so bile predvsem ceremonije, prav tako pa kaže na nekatere značilnosti institucij, ki jih poznamo še danes. Kasneje uvedba špitala, do prelomnega dogodka velikega zapiranja v 17. stoletju, ko so zapirali prebivalce v splošne bolnice, (hôpitaux généraux) pa do rojstva totalne institucije. V špitalu so se znašli tisti, ki niso nikomur pripadali, splošna ustanova pa je imela značilnost azila, za tiste, ki so postopali po mestu. Nastanitev ljudi v ustanovo je imelo pomen, da oblasti pospravijo mestne trge in ulice z namenom, da se vzpostavi red in mir v mestu. Gobavišča pa so predstavljala izobčenje, kar je bilo značilno tudi za nekatere ustanove v zgodnjem srednjem veku. Totalna institucija odpravi izobčenje in gre bolj za izključitev posameznikov iz skupnosti. Gre za postavljanje meja. Ljudje so lahko ostali v mestu, ampak so bili izključeni iz skupnosti. Oblike discipliniranja so omogočale ohranjanje reda, od zgodnjega srednjega veka, pa do današnjih totalnih institucij, kot so psihiatrični azili, bolnišnice, zapori. Ljudje v teh institucijah so bili povezani z zunanjim svetom, medtem ko so bili v srednjem veku zaprti za grajskimi zidovi. Povsod je obstajalo nadzorovanje in kaznovanje. V sodobni totalni ustanovi so kazni in privilegiji povezani z zunanjim svetom, v srednjem veku pa so bili z notranjim, kot opisuje Foucault Goffman in drugi. Več

  • Propagandna vojna

    Množina in intenzivnost družbenega dogajanja v tem trenutku je v vsakem primeru ekstremna, to je čutiti na vsakem koraku, v vseh medijih in ne nazadnje v delovanju nove vlade, ki bi rada prišla v zgodovino po posebnih dosežkih. Nimam namena ponavljati mnogih kvalitetnih razmišljanj o težavah tega trenutka s strani kompetentnih novinarjev, strokovnjakov in tudi laične javnosti, ki nam preko pisem bralcev sporoča, kaj vse gre narobe v tej ljubi državi, kjer strankarska politika nadomešča stroko in odloča namesto nje. Več

  • Gospodarstvo v času korone

    Spoštovani, v članku o gospodarskih posledicah epidemije sem zapisal, da v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID) še ne vedo, kakšne obresti bodo ponudili. Zapis ni bil povsem natančen, zaradi česar objavljamo celoten odgovor banke: »Cene razpoložljivih kreditov so odvisne od številnih dejavnikov in njihovih kombinacij (bonitete podjetja, višine kredita, ročnosti, danih zavarovanj, državnih pomoči de minimis, idr.), zato vam približnih cen ne moremo posredovati, v večini primerov pa bodo nižje od tržnih cen.«  Več

  • Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Enkrat na začetku februarja, ko smo še bežno spremljali okužbe s koronavirusom tam daleč na Kitajskem v Wuhanu, ko si nihče na Zahodu niti mislil ni, da bo neka lokalna epidemija, tako kot mnoge prej v dobrem mesecu dni zajela praktično vso zemeljsko oblo in jo prisilila v karanteno, kot še nobena prej v sodobni zgodovini človeštva, sem pisal in se spraševal, ali vojsko v Sloveniji res potrebujemo. Zagovarjal sem tezo, da je ne, ker da je nepotreben strošek in slabo uporabna v obliki kakršno imamo ob izzivih, ki jih nam prinaša čas. Več

  • Novi svetovni red

    Virus korona je tu. Pa naj je vzrok zanj maščevanje narave za dolgoletno človekovo skrunjenje; ali so ga po teorijah zarot (nekateri vanje slepo verjamejo) hote zasejali, da bi kapitalizem očistili nepotrebnih »zajedavcev«; ali je po nesreči pobegnil iz laboratorija; ali pa je samo preskočil z netopirjev na novega gostitelja, nič ni več pomembno, tukaj je. Več

  • Janševa vlada v času tesnobe

    Seveda je upravičena skrb, kako se bo tretja Janševa vlada spopadla z negativnimi vplivi korona virusa na gospodarstvo. Izkušnje iz preteklosti ne vplivajo optimizma, ker Janša ni navajen spoštovati opozoril stroke in upoštevati vpliva mednarodnega okolja na pogoje gospodarskega razvoja pri nas. Naj spomnim na nekaj primerov. Ko je Janša, ob asistenci DeSUS-a in sindikatov, s pomočjo referenduma, rušil zakone Pahorjeve vlade, ni upošteval opozorila strokovnjakov, da bodo to mednarodni finančni trgi slabo sprejeli in podražili naše zadolževanje v tujini. To se je tudi zgodilo in močno prispevalo k tisti milijardi obresti za najete kredite, ki smo jih kar nekaj let plačevali iz proračuna. Te obresti so bile ovira za rast plač in pokojnin ter zavora za večji obseg nujnih javnih investicij (za gradnjo domov za ostarele, stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo zdravstva itd.). Več

  • Liberalci, ki so brzdali fašizem

    Del besedila dr. Boža Repeta: ... »To vlogo danes odlično igra Borut Pahor. Nekdaj menda socialdemokrat in vnet zagovornik ’francosko-nemškega’ vlaka (torej demokracij, ki zavračata sodelovanje s skrajnimi strankami), je daljnovidno ugotovil, da novi veter spet piha z vzhoda. In da zato, kot v dobrih starih časih, na oblasti potrebujemo ’močno osebnost’« ... je posebej pomenljiv. Več

  • Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?

    Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih vas vljudno prosim, da objavite popravek navedb v članku: Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?, ki je bil objavljen v tedniku Mladina, 13. 3. 2020 in v katerem je napačno zapisano, da »odpor proti spremembi zakonodaje tako prihaja zgolj s strani tožilstva, kjer pa je že tradicionalno največ odpora do sprememb kazenske zakonodaje.« Zgornja trditev ne drži. Nasprotno, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je članica delovne skupine pri ministrstvu za pravosodje in se aktivno zavzema za spremembo zakonodaje na tem področju. Glede ostalih navedb s tem v zvezi pa pojasnjujemo, da model soglasja vključuje oba modela, »ja pomeni ja«, kot tudi »ne pomeni ne«. Za objavo popravka se vam prijazno zahvaljujem. Več

  • Pamflet

    Dr. Bernard Nežmah v svojem pamfletu (Mladina, 13. marec 2020, str. 16) omenja ’profesorje telovadbe’. Očitno doktor filozofije, vsestranski komentator in pisec različnih besedil z mojo stroko in vedo ni na tekočem. Šolskega predmeta z imenom ’telovadba’ nimamo že najmanj pol stoletja. Zamenjal ga je predmet ’telesna vzgoja’, ta pa je leta 1996 z zakonom dobil ime ’športna vzgoja’. Učiteljem, ki ta predmet poučujejo, neoporečno pravimo ’športni pedagogi’. Če imajo visokošolsko diplomo pedagoške smeri, imajo naziv ’profesor’. Težko je verjeti, da je doktorja znanosti kar za pol stoletja povozil čas. Res pa je tudi, da se ne more na vse spoznati. V športni stroki izraz ’telovadba’ (namesto športna vzgoja) štejemo za žaljivko. Od priznanih piscev in visokošolskih učiteljev katere koli stroke pričakujem tudi terminološko odličnost. Tovrstna šlamparija kaže tudi na neprimeren odnos do moje stroke in vede. Natančnost ni ravno vrlina različnih razumnikov. Več

  • Pamflet

    V 11. številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” V Levici zahtevamo popravek zapisane navedbe. 9. marca 2020 smo namreč na MOL naslovili predlog za umik točke z dnevnega reda in zahtevo za sklic seje Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestnega sveta MOL na temo prodaje počitniškega doma. Seja odbora je bila nato sklicana, predsednico pa smo prosili, naj nanjo povabi tudi predstavnike upravljavca doma, tj. Zavoda za rekreacijo in letovanje otrok, ter Več

  • Zahteva za objavo popravka in prikaz nasprotnih dejstev

    V aktualni številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” Več

  • Kdo je kdaj Zdravko Počivalšek

    Spoštovani! Več

  • Ustvarjalci vampirjev

    V kolumni Ustvarjalci vampirjev (Mladina 10, 6.3.2020) Bernard Nežmah prevzame manipulacijo NOVE24TV, ki mi je podtaknila avtorstvo teksta Jožeta Biščaka, ki sem ga citirala v nagovoru na protestu Proti koaliciji sovraštva in ki je nedvomno ogaben primer sovražnega govora. Citirani Biščakov tekst mi je pripisal že Luka Svetina v prvem poročanju v večernih novicah na NOVA24 TV 28.2.2020. 29.2. je NOVA24TV v nepodpisanem članku »Temna stran protestov proti sovraštvu …« v rubriki Črna kronika (sic!) zapisala: »… O našem mediju in stranki SDS je z lista papirja brala takole: ’Zadnje dni so povsem pobesneli, kot povampirjene hudobne podgane se zaganjajo v vse, ki jim niso pogodu, lažejo, goljufajo in manipulirajo, da bi zmagali.’« in sklenila: »Takšna retorika je seveda skrajno sovražna in vzbuja empatijo med protestniki v sovražnem ozračju, ki lahko hitro eskalira …«. 1.3.2020 je Aleksander Rant na portalu NOVA24 TV v članku »Sovraštvo obstaja, danes vsaj vemo, kdo ga širi« uporabil še drugi del v mojem nagovoru citiranega Biščakovega teksta: »Kres je na začetku shoda zakurila kar kolumnistka mariborskega Večera, Svetlana Slapšak, ki je dejala, da je treba nasprotnike levice brezpogojno uničiti. ’Janšo in njegove podpornike, opozicijske medije in tiste redke sredinske politike, ki še niso preveč prestrašeni, je pač treba uničiti na machiavellističen način. Resnica in čast naj bosta prekleta. Oni so arhitekti zla.’ je povedala Slapšakova. Torej, vse, ki niso z nami, je treba uničiti – dokončno. Tako so govorili nacisti v Nemčiji, preden so izvedli kristalno noč in v koncentracijska taborišča odpeljali na milijone Judov in drugih.« Članek je bil v obliki reportaže objavljen tudi na televiziji NOVA24, preveden je v klavrno angleščino in deljen po internetu. Več

  • Popravek

    V zapisu z naslovom "Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab", objavljenem na portalu Mladina.si z dne 6. 3. 2020, je bilo zapisano, kot citiram: "Pri tem je najbolj perverzno, da je svetnik sveta JAK, Staš Ravter, direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, sam strategijo sprejel šele januarja letos, pri meni pa to navaja kot razlog za razrešitev". Ta trditev je v celoti neresnična. Staš Ravter je strategijo za obdobje 2020-2024 sprejel s soglasjem Sveta z dne 7. 1. 2020, kar je zanesljivo pred iztekom veljavnosti prejšnjega strateškega načrta. Več

  • Viralna realnost

    Koronavirus se je iz Kitajske hitro razširil v številne države, saj še nikoli v zgodovini niso tako številni ljudje in tako na hitro pretaknili vse konce in kraje našega planeta. Samo novice in laži se širijo še hitreje od tega virusa, zato so še trezni ljudje vsi zbegani, ko o tem berejo, poslušajo in gledajo na ekranih. Po podatkih o okuženih, ozdravelih in umrlih bi sicer lahko še naprej delali, se družili in nato mirno spali, vendar so v nasprotju s trezno presojo tudi panični ukrepi oblasti v nekaterih državah, ki zaustavljajo dosedanje življenjske potrebe in razvade ljudi, saj so v bolnicah uredili posebne prostore, drugod postavljajo šotore za okužene … Vse vojne hudobije, stiske večine ljudi, klimatske spremembe in še marsikaj, je bilo pozabljeno. Več

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    V svojem govoru v parlamentu pred glasovanjem o mandatarju je Janša dejal, da je Slovenija osma država na svetu po deležu starejših prebivalcev in da to ogroža nadaljnji razvoj. Več

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    Članek Boruta Mekine pod tem naslovom nam dobro opiše posledice, ki se dajo razbrati iz koalicijske pogodbe nove vlade, sama pa dodajam še bežen pogled na njeno predvideno ekipo. Več

  • Smeti v plamenih

    Novinar Staš Zgonik v sicer korektnem in poglobljenem članku, ki poskuša upoštevati vse vidike ravnanja s smetmi oz. odpadki v Sloveniji, posreduje nekatere trditve, ki zahtevajo dodatno pojasnilo. Kot strokovno referenco Zgonik citira dr. Andreja Senegačnika s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ta omenja bistven napredek pri tehnologiji čiščenja dimnih plinov v zadnjih desetletjih: »V najbolj znani dunajski sežigalnici je začetna stopnja čiščenja dimnih plinov vrečasti filter s predhodnim dodatkom aktivnih snovi; apna, aktivnega oglja. Temu sledi dvostopenjski pralnik dimnih plinov. Na koncu pa sta še naprava za odstranjevanje dušikovih oksidov in končna fina filtracija.« Ko primerja dunajsko sežigalnico z anhovsko sosežigalnico, Senegačnik ugotavlja, da so cementarne skoraj idealno okolje za sežig odpadkov, saj »se večina škodljivih snovi, vključno s težkimi kovinami, namreč veže na mehko žgano apno, ki je predstopnja pridobivanja cementa.« Ob tem pa priznava, da tudi tukaj nekaj škodljivih snovi uide v zrak. Nepoučenemu bralcu se sam od sebe ponuja sklep, da so sosežigalnice bolj primerne za odstranjevanje gorljivih odpadkov kot sežigalnice. V čem je kleč? Več

  • V Orbanovi lasti

    Če že kdo, nam je Janša ugrabil državo, ker se že 30 let ukvarjamo z njim in z njegovim delovanjem- s korupcijo, lažmi, sovražnim govorom, vnašanjem nemira in razkola med državljani itd. Verjetno se bo res zapisal v zgodovino, vprašanje pa je, s kakšnim predznakom. Njegovi odtisi samooklicanega »domoljuba« (in »domoljubja« SDS) se globoko odražajo na mednarodnem področju. Gotovo se še spominjate, kako sta se dogovarjala s hrvaškim Ivom Sanaderjem za incidente v Piranskem zalivu. Hrvati so s Sanaderjevim delovanjem vsaj znali opraviti. Gotovo tudi veste, kako se SDS ves čas zavzema proti uveljavitvi arbitraže in piha z južnimi sosedi v isti rog. S problematiziranjem antifašističnega odpora, (če njihovemu početju pripišem samo ta blagohotni pomen), nam ob italijanski pozabi fašističnih zločinov kopljejo lastni grob. Več

  • Za narodov blagor

    Spoštovani, po dolgem času se vam kot dolgoletni naročnik zopet oglašam v Pisma bralcev. Povod je vaša številka 6 z dne 7. februarja 20 in z naslovom ’Za narodov blagor’. Več

  • Starost je biznis

    V naši domovini je nevarno biti star. Najmanj pol milijona nas je, tudi gospa Helena. Država pravi, da preveč. Že zdavnaj se nam je odpovedala, se v resnici nehala brigati za nas, socialne politike se ne gre več, odmerja slabe pokojnine, razmišlja, kako bi nas izselila iz lastnih stanovanj, ki so po njenem mnenju prevelika, in nas strpala v mišje luknje, ne gradi javnih zavodov, negovalnih bolnišnic, niti zagovornika starejših nam ne privošči. Prostor je že zdavnaj prepustila zasebniku z veliko empatijo do dobička, čeprav se vsake toliko pretvarja, da to ni res. Več

  • Za narodov blagor

    Dilema, o kateri danes govorijo nekateri politiki, ali izredne volitve ali nova vlada ob isti sestavi DZ, je za nas lažna dilema. Ko se je zaradi nenačelnosti in vztrajanja na partikularnih interesih iztekla operativnost dosedanje vlade in sedanjega Državnega zbora, je postalo jasno, da so potrebne nove volitve. Več

  • Za narodov blagor

    Ni mogoče na kratko pojasniti kompleksnih razlogov, zakaj slovensko politiko trenutno preplavlja osupljiva nenačelnost in uveljavljanje partikularne koristi s praznimi pojasnili o »občem dobrem«. Izkoriščanje prehodnih pozicij moči za uveljavljanje kratkoročnih ciljev in pridobivanje privilegijev za vsako ceno je v vsakdanjem razumevanju politike nujno potrebno zaznati kot nemoralnost, kajti to tudi je. Ironija slovenskih družbenih in političnih procesov nam pove, da so se ti procesi začeli odvijati po slovenskih vstajah (2012–2013) s promocijo politike, ki je samo sebe uspešno razglasila za »moralno-etično«, zdaj pa bo prva v celoti zavrgla svoja načela. Več

  • Popravek 

    V članku z naslovom “Sodišče: Natalija Polenec se vrača na direktorsko mesto”, objavljenem na spletni strani tednika Mladina, z dnem, 10. februarja 2020, je novinarka Pia Nikolič zapisala: Več

  • Prekarni direktorji

    V članku »Prekarni direktorji«, objavljenem v tedniku Mladina dne 31.1.2020, je bila zapisana trditev, da je bil g. Staš Ravter imenovan na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana brez podpore zaposlenih in kljub večinskemu negativnemu mnenju sveta zavoda. Trditev je v celoti neresnična. Ne zaposleni in ne svet zavoda niso podali negativnega mnenja, saj o tem niso razpravljali.  Več

  • Prekarni direktorji 

    Ker se za direktorstvo gospe Badovinčeve borijo njeni podrejeni, kolegi direktorji in novinarka v Mladini, želim posredovati še stališče ene od prekarnih delavk v kulturi do dolgotrajnih direktorskih mandatov v javnih zavodih. Do upokojitve sem bila samozaposlena v kulturi, torej podvržena prekarnemu delu. Ko sem diplomirala na ALU sem naivno verjela, da bom možnosti za delo dobila, če bom za uporabnike svojega dela kvalitetno delala. Pa to v naši ljubi Sloveniji ni čisto tako. Če sem želela ohraniti samostojno držo, sem morala kar spretno krmariti med različnimi ustanovami in njihovimi uredniki in direktorji, ki so mi omogočali delo. Z Moderno galerijo nisem sicer imela nič, ker sem se omejila na otroško kulturo, gospe Badovinac pa tudi nisem zaupala. Z neustrezno razstavno politiko je izgubila ekskluzivno Malo galerijo, ki bi lahko postala komunikacijsko okno Moderne galerije z ljubljanskim občinstvom z malimi tematskimi razstavami likovnih del iz njenih bogatih depojev. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Prepričan sem, da morajo biti sodbe sodišč takšne, da jih razume tudi pravni laik. Pri razveljavitvi te sodbe pa ni prav nič jasno, saj je vrhovno sodišče s svojim pravdorekom poskrbelo za nešteto pravnih vprašanj, ki bi se jim morala posvetiti celotna sodna oblast. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Oglašam se, kot del tistega ljudstva, ki ga je senat vrhovnega sodišča s sodbo VS I Ips 3425/2014, s katero je bila razveljavljena pravnomočna sodba zoper Leona Rupnika, zlorabil. K pisanju me je dokončno spodbudilo pismo mag. Matevža Krivica, objavljeno v Mladini št. 5 z dne 31.1.2020. Več

  • Uredništvo

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku z naslovom Zaklonilnik ali zaklonišče, ki govori o bogatenju besednega zaklada, smo zapisali, da do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora Slovenske vojske. Žal nam jo je zagodel naš strežnik za elektronsko pošto in smo odgovor spregledali. V njem so nam iz oddelka za odnose z javnostmi Slovenske vojske sporočili, da so besedo zaklonilnik našli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ta beseda pa po njihovem mnenju najbolj ustreza dejanskim razmeram v Iraku. Za spregledano pošto se opravičujemo. Več

  • Ljubljana, tudi moje mesto

    Častni meščani Ljubljane so nas presenetili s pismom podpore ljubljanskemu županu. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Kar naprej se vpletam (ali me vpletejo) v toliko polemik o težkih pravnih vprašanjih, da to včasih resno ovira moje obveznosti pri obrambi pravic »navadnih« ljudi – zato sem pri polemikah o tudi zame škandalozni razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika hotel molčati in si misliti svoje. Zadevo s(m)o namreč pravniki že nepopravljivo zavozili, zato sem si rekel: naj nam raje drugi povedo, kar nam gre. In so nam že. Ko se je zdaj – z odličnim prispevkom v Mladini – oglasil tudi moj zelo spoštovani učitelj prava dr. Bavcon (ki ga desnica skrajno krivično napada), pa bi nepravnike vendarle rad opozoril, naj ne razumejo napačno njegovih besed, da je ta zadeva »vredna ustavne presoje«. Tudi po mojem mnenju bi si jo še kako zaslužila, a do nje žal ne bo moglo priti. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Več

  • Jezero – dostopno le teden dni

    Večkrat sem v zadnjem času zasledila, da bo TV Slovenija časovno omejila dostopnost svojih oddaj (arhiv na spletu) le na en teden, potem pa bi bile shranjene v arhivu in dostopne samo na izrecno željo/zahtevo. Ta novica me je sprva neprijetno presenetila. Menila sem, da so to nepotrjeni trači, vendar glede na članek v zadnji Mladini očitno temu ni tako. Sama nenehno uporabljam ta arhiv in tudi druge opozarjam nanj, saj se v njem nahaja neverjetno bogastvo raznovrstnih vsebin. Več

  • Heil Rupnik

    V odsotnosti so po Zakonu o vojski in mornarici (ZVM), z uredbo Dj. br 118, dne 28. Nov. 41, degradirali generala L. Rupnika in ga razglasili za vojnega begunca – dezerterja. S tem so ga tudi obsodili na smrt, kajti Vojaški kazenski zakonik vojske Kr. Jugoslavije (VKZ) člen 61 tretji odstavek za častnike, ki samovoljno prestopijo k sovražniku ali se mu vdajo se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Glavni zakon, razen VKZ so poznali vsi državni uradniki, saj so morali opraviti državni izpit, omenjeni zakoni, so prepovedovali vsako ravnanje v nasprotju z zakoni kr. Jugoslavije, v to kategorijo so spadali tudi duhovniki in častniki, izpuščeni iz ujetništva. VKZ so poznali vsi podčastniki in častniki, poleg vojaških oseb je veljal tudi za državljane, prebivalstvo okupiranega ozemlja in vojne ujetnike. Več

  • Heil Rupnik

    Nürnberški lijak*: Revizija sodbe ali zgodovine? Več

  • Razveljavljena obsodba kolaboranta in domobranskega generala Rupnika

    Vrhovno sodišče je kolovodjo zločinske kolaboracije z okupatorjem Leona Rupnika rehabilitiralo. Presenečenje? Nikakor ne. Je le vrh scenarija zagovornikov in potomcev domobranstva. Čakali in dočakali so primerno klimo, ne samo pri nas, tudi v Evropi, in dotičnim sodnikom takšne odločitve ni bilo težko sprejeti. Več

  • Prevajalske zdrahe

    Med zgolj tremi imenovanimi založbami, ki da »slovijo« po nerodnih prevodih, se je v omenjenem članku na naše veliko začudenje znašla tudi Založba Zala. Verjamemo, da je bila naključno izbrana kritika konkretnega prevoda mišljena dobronamerno, vseeno pa zapis krni podobo in ugled Založbe Zala. Zato navajamo nekaj dejstev. Zala obstaja od leta 2010, v vseh skoraj 10 letih je izdala približno 100 prevodnih del (COBISS jih našteje več, ker je nekaj naslovov v različnih izdajah, od trdo vezanih, broširanih do elektronskih) in nekaj izvirnih del. Zala ne uporablja ne modela hiperprodukcije ne poslovnega modela prodaje knjig izključno knjižnicam in tiskanja knjig po naročilu. Knjige Založbe Zala so vsako leto ocenjene z ocenami prav dobro in odlično v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig Pionirske, MKL (https://www. mklj.si/prirocnik/item/451), prav tako jih je kar lepo število, običajno več kot polovica naslovov letno, dobitnic zlatih hrušk. Prevodni roman Barjanski otrok je leta 2014 prejel celo priznanje zlata hruška in je bil uvrščen na ugledni mednarodni Častni seznam IBBY. Več

  • Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?

    Spoštovani, v Društvu novinarjev Slovenije zahtevamo demanti izjave: „Kot so nam pojasnili na Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v tem primeru ni kršen novinarski kodeks, saj je avtor razkril, da je med podpisniki peticije. Torej ni ničesar prikrival.“ Izjava je bila 27. 12. 2019 objavljena v prispevku z naslovom ’Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?’ Društvo novinarjev Slovenije ni sprejelo nobenega uradnega stališča v tem primeru in se ni izrekalo o domnevni kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve kodeksa na podlagi pritožbe ugotavlja Novinarsko častno razsodišče. Več

  • Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Precejšnjo pozornost javnosti je vzbudil nedavni javni aroganten napad enega ustavnega sodnika na drugega s samovšečnim omalovaževanjem drugih ustavnih sodnikov ter bedasto zmerjanje našega Ustavnega sodišča(US) z mafijo celo s predlogom kazenskega pregona. To je žalostni indikator nizke kulture in primitivizma posameznikov tudi v naših najvišjih organih oblasti, vendar pa to le nima večjega družbenega pomena za samo delovanje US. Resnični problem US je vsebinski. US je namreč praviloma zadnja instanca pri odločanju o spornih zadevah (nad njim je kot pravijo le še sinje nebo), zato je njegova pomembnost pri reševanju družbenih konfliktov zelo velika. Opredelitev, kaj je kršitev naše ustave ali mednarodnih določil o človekovih pravicah, kaj pa to vendar še ni, je v pristojnosti samega US. To dopušča široko interpretacijo pravic US in mu v veliki meri omogoča, da se odloča politično, torej tako kot je po njegovi oceni pravilno ali pravično. Več

  • Intervju: Luka Mesec, koordinator stranke Levica

    Zelo podpiram prizadevanja stranke Levica v parlamentu. Zato me moti, da se mi zdi, da njihov način uveljavljanja stališč ni najbolj produktiven. Sam mislim, da je odstop od pogodbe o sodelovanju napaka. Mislim, da lahko več dosežejo, če so »zraven«, kot da so v opoziciji. Vendar bi se ob dogovoru za obnovitev dogovora o sodelovanju morali jasno dogovoriti, da jih mora koalicija pri zadevah skupnega sodelovanja obravnavati kot koalicijskega partnerja. To pomeni, da so povabljeni na koalicijska usklajevanja. Predsednik vlade bi se že lahko navadil, da se je s koalicijskimi partnerji treba predhodno več pogovarjati, ne pa, da se šele pozneje angažira pri pomirjanju nesoglasij. Več

  • Angela Merkel opazuje Gorenje

    Spoštovani. Več

  • Nič žepnic za knjižnico

    V 49. številki Mladine je bil 6. decembra 2019 objavljen članek Lare Paukovič z naslovom Nič žepnic za knjižnico, v katerem direktor Knjižnice Velenje, Vlado Vrbič, razlaga nenavadno in sramotno odločitev založbe Učila International, d.o.o., Tržič, o prekinitvi prodaje svojih mehko vezanih knjig knjižnicam: »Člani Knjižnice Velenje, ki bi si želeli prebrati katero izmed knjig, nedavno izdanih pri založbi Učila, bodo presenečeni, ko na policah teh del ne bodo našli. Knjižnica Velenje se je znašla v sporu z založbo, ker je zaradi varčevanja s sredstvi želela nekatere knjige kupiti v mehki vezavi. A po začetnih nakupih se je zalomilo, saj je založnik ugotovil, da je nevarno, da to stori večina knjižnic in bo dobiček manjši. Tako se je odločil, da nam žepnic ne bo prodajal, čemur smo se uprli in se znašli na seznamu blokiranih knjižnic.« V Glosini Sindikalni konferenci splošnih knjižnic sodimo, da se je potrebno odločno upreti tovrstnemu nasilju založbe Učila. Ponižujoče je, da lahko katerakoli založba izsiljuje knjižnico. Menimo, da bi se morale knjižnice združiti in pritisniti na založbo, naj takoj preneha z blokiranjem – v nasprotnem primeru lahko knjižnice blokirajo založbo. Prepričani smo v rešitev težave po nekaj dneh, saj si Učila tega preprosto ne morejo privoščiti, kajti kupci na trgu ne bodo kupovali njihovih trdo vezanih knjig za 35 €. Nesmisli o avtorskih pravicah in trajnosti trde vezave, ki jih je gospod Mrvar izrekel za Mladino, so brezpredmetni. Več

  • Pamflet

    V Mladini številka 52 se v pamfletu z naslovom ’Življenje ali smrt?’ Bernard Nežmah čudi, ker ima v javnomnenjskih anketah SDS tako visoko podporo, da zasede prvo ali drugo mesto med strankami, Janez Janša pa je uvrščen na dnu priljubljenosti politikov. Nato zapiše: Racio tega ne more pojasniti, razen če predpostavlja, da so volivci SDS tako ali tako shizofreniki. Več

  • Ljubljana: zate!

    Ne spuščamo se v celoten zapis z naslovom Ljubljana: zate!, ki ga je g. Jože Mermal namenil Staremu ljubljanskemu letališču (SLL), zanima me odstavek, v katerem se spreneveda in govori o nečem, kar to ni. Že naslov projekta »Staro ljubljansko letališče« je zavajajoč, kajti od SLL sta ostali stavbi, katerih zunanjost in delček vsebine spominja na nekaj, kar je nekoč bilo v bližini letališče - prometno, vojaško, kasneje še letališče vojaške trenažne eskadrilje in vse do konca športno letališče AK Ljubljana. Vse to je bilo na prostoru, ki ga Jože Mermal označuje kot »degradirani prostor v spomeniškem varstvu.« Kaj bi ta besedna zveza sploh lahko pomenila? Več

  • Manj sijoč kot nekoč

    Spoštovani gospod Lorenci, župana Zorana Jankovića lahko marate ali pač ne, to je vaša pravica, a ko mu očitate, da v Ljubljani ne deluje v skupno dobro ter da ne daje prednosti javnemu interesu, predvsem pa da se ni lotil velikih mestnih problemov, s tem hote ali nehote žalite delo ekipe več kot 12 tisoč sodelavk in sodelavcev, ki smo pod vodstvom tega župana v preteklih 13 letih za večjo kakovost življenja uspešno izvedli več kot 2.200 projektov. Za predstavitev vseh je na tem mestu žal premalo prostora, zato smo na vaš naslov poslali knjigo Ljubljana Zate s pregledom narejenega v obdobju 2007-2017, ob tem pa dovolite le nekaj informacij, ki vam morda v prihodnje pridejo prav: Od skupno 1626 cest in ulic v Ljubljani smo jih v preteklih 13 letih prenovili skoraj 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavili več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, prvi t.i. skupni prostor na Slovenski cesti, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje.  Več

  • Vaje v slogu

    Zdaj, ko smo doživeli proslavo stoletnice Univerze pod budnim očesom slovenske vojske na velikem odru Cankarjeveg doma, si lahko, ali pa celo moramo, obetati vojsko še na Prešernovi proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad februrja 2020. Ne dvomim, da bo ukaz za to prišel k predsedniku države Pahorju z istega naslova, kot je prišel ukaz, da mora biti vojska na proslavi stoletnice Univerze - iz generalštaba na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Predsednik države uboga ukaze, ki pridejo s tega naslova. In prav je tako! Naj k temu še skromno predlagam, da na odru Prešernove proslave sodeluje tudi uniformirani postroj posebne domovinske vojske SDS s poligona v Kočevski Reki, ki ga Pahor rad obiskuje in mu izkazuje posebne državniške časti. Več

  • Vaje v slogu

    V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo z velikim nelagodjem spremljali dogodke, povezane s stoletnico Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena kmalu po tem, ko je general Maister Sloveniji priključil pomemben del njenega sedanjega ozemlja. Za Slovenijo kot državo sta oba dogodka zgodovinsko odločilna. Toda v demokratičnih državah vladajo institucionalne razmejitve, ki med drugim zagotavljajo avtonomijo civilnim ustanovam. Ideja o avtonomiji civilne sfere sega že v čas rimske republike in pomeni eno temeljnih civilizacijskih pridobitev. Več

  • Kamniška zveza

    Matej Pirc, glavni izvršni direktor DUTB, je v odzivu na naš članek v prejšnji Mladini zapisal, da Matej Jančar nikoli ni bil pristojen za upravljanje z DUTB-jevim lastniškim deležem podjetja Menina in tudi ni sodeloval v procesu prodaje družbe Menina: »Matej Jančar je namreč v DUTB zadolžen za upravljanje terjatev, medtem ko družbo Menina DUTB kot kapitalsko naložbo upravlja druga organizacijska enota, ki je zadolžena za upravljanje kapitalskih naložb.« Gospoda Pirca bi rad sedaj javno prosil, naj nas popravi, kje se motimo: Torej, v letnih poročilih družbe Menina lahko preberemo, da je bil Matej Jančar od leta 2012 član nadzornega sveta družbe Menina, od leta 2013 naprej pa je bil tudi predsednik nadzornega sveta. Na tej funkciji je v družbi Menina kot predstavnik delničarjev. Tako piše v letnih poročilih družbe. Gospod Pirc, a je v teh letnih poročilih napaka? Več

  • Izjave tedna

    Spoštovani, v zadnji številki je revija Mladina objavili moj tvit: »Globalno segrevanje je samo najnovejši izgovor za uvajanje socialističnega avtokratskega sistema.« Opremili ste ga s podpisom „Gradbeni inženir in nekdanji politik Žiga Turk na Twitterju o levičarski zaroti“ in karikaturo z duhovitim komentarjem „Epohalno odkritje! Prof.dr. Žiga Turk z Ljubljanske fakultete za gradbeništvo razkril skrivnostne vzroke in mehanizme globalnega segrevanja, ki ga povzročajo brezbožne sile zla, da bi svetu zavladal peklenski socializem“. Več

  • Denar je

    Spoštovani, komentar Gregorja Repovža o izgradnji novega zapora v Ljubljani z naslovom »Denar je«, ki je bil v Mladini objavljen 22. novembra 2019, vsebuje napačne informacije, zato prosimo za objavo našega odgovora. Več

  • Kaj o problematiki poteka kanalizacije po vodovarstvenem območju pravijo strokovnjaki?

    Meje vodovarstvenih pasov virov pitne vode so določene predvsem na osnovi mikrobioloških kriterijev. Pričakujemo, da bakterije ne bodo preživele 60 dni v podtalnici, in tako določimo ožji vodovarstveni pas. Kar se tiče ostalih onesnaženj, je zgodba nekoliko drugačna. Vse, kar spustimo v okolje in podtalnico, nekam gre. Vemo, da je onesnaženje s 6-valentnim kromom pred več kot 30 leti prišlo iz obrata zahodno od Celovške ceste. Danes omenjeno onesnaženje lahko zasledimo po celotnem polju in v skoraj v vseh vodnjakih vodarn Kleče in Hrastje. Enostavno kakovost podtalnice Ljubljanskega polja varujemo na celotnem območju polja, vključno s porečjem Save po reki navzgor. Dejstvo je tudi, da onesnaženja s kromom niso ugotovili v rednem monitoringu kakovosti pitne vode, temveč v tehnološkem obratu Iskre v Stegnah. Tovarniški obrat za proizvodnjo računalniških komponent z izredno nevarnimi onesnaževali je bil sicer politično vrinjen v prvi varstveni pas brez posebnih pomislekov. Pri preverjanju tehnološkega postopka proizvodnje je bil v odpadni vodi ugotovljen krom. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je krom prišel v obrat z vodo iz vodovodnega omrežja. Začele so se intenzivne preiskave in sanacija. Če laboratorijskih preiskav v obratu Iskre ne bi bilo, bi večina onesnaženja šla skozi omrežje za oskrbo z vodo JP VO-KA brez posebnih pretresov. Več

  • Zdravilni učinki brez zadetosti

    Spoštovani, iz omenjenega članka lahko bralec razume, da dr. Nolimal govori v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Res je, da je dr. Nolimal zaposlen na NIJZ-ju, vendar ne na področju prepovedanih drog, zato omenjeni ni pristojen za kritično predstavljanje stališč NIJZ-ja glede zdravilnih učinkov CBD-ja.  Več

  • Kamniška zveza

    V članku Kamniška zveza (z dne 29.11.2019) je avtor članka Borut Mekina v zvezi s prodajo družbe Menina in s tem povezanimi odgovornimi osebami na DUTB zapisal neresnično navedbo, ki daje javnosti izkrivljen pogled na delovanje DUTB, zato je nujno prikazati nasprotno dejstvo. Več

  • Pogumno tiho

    Spoštovana Stanka Prodnik oziroma uredništvo Mladine, kot namestnica urednice v času, ko ste se obregnili ob prispevek Maše Levičnik v oddaji Kultura na RTVSLO, se čutim dolžno, da se odzovem na vaše pisanje. Več

  • Denar je

    Slovenija je tudi družba starejših. Več kot 600.000 nas je. Vsi imamo pravico do dostojnega življenja in vsi smo volivci. Več

  • Denar je

    Vsak večer me nekdo iz TV ekrana grozeče opominja, da v zadnjih 20-ih letih država ni zgradila nobenega doma za ostarele. In po možnosti še dodaja, kako grozno je število čakajočih. In se ob vseh teh informacijah vsakokrat spet sprašujem: kdo je ta država? Nismo mi država? Je država nekdo, ki v rokah drži ogromno malho z denarjem, ki nima dna in je vedno na razpolago? Ali občine nismo država? Ali obstaja država brez državljanov, ki so v našem primeru organizirane v občine? Celo 220 jih imamo, čeprav nas je le 2 milijona. Sprašujem se še naprej. Ali živim v občini, ki ni v tej državi? Ker ta občina, ki se imenuje Trzin, je pred 10-mi leti zgradila dom za svoje ostarele občane. In v njem domujem že 4. leto. In se sprašujem še naprej: ali je ta občina res bila edina izjema, ki je v teh letih ugotovila, kaj potrebujejo njeni občani? Več

  • Sodobni slovenski graščaki

    Renomirana publicistka in novinarka Alenka Puhar je v članku z naslovom »Avtogol za dobro vago« , objavljenem v Delu z dne 8. novembra 1997, med drugim opisala tudi neenakost strank v takratnih denacionalizacijskih postopkih, ko so bili ljudje, ki so do takrat živeli in delali v teh nepremičninah, kar naenkrat obsojeni na status »nestranke« v postopkih. Vzdušje netransparentnosti, ki je prevevalo »ves sistem, ki se je ukvarjal z denacionalizacijo«,je Puharjeva takrat opisala kot pokrajino, podobno minskemu polju in svetu, »v katerem je izredno pomembno, kdo koga in kje pozna in s čim se lahko oddolži … kjer pomeni dostop do vlog in njihove vsebine tako rekoč fantastično bogastvo. Mamljiv, kočljiv, za razvoj klientelizma in korupcije kot ustvarjen svet«. Več

  • Preobrat ali predstava za javnost?, Socialna politika ni ekonomska politika

    Odzivam se na dva članka, objavljena v 45. številki letošnje Mladine, iz katerih bi bralke in bralci lahko sodili, da je bila socialdemokratska koalicijska vlada od novembra 2008 do februarja 2012 na fiskalnem področju neaktivna (Preobrat ali predstava za javnost?) in da je še posebej zanemarila socialno politiko (Socialna politika ni ekonomska politika). Več

  • V čigavem interesu deluje Arso?

    V članku z naslovom “V čigavem interesu deluje Arso?”, ki je bil objavljen dne 11. 10. 2019 v reviji Mladina, na str. 30, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d.d. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Prispevek z zgornjim naslovom avtorja Zorana Kusa (geografa, sociologa in strokovnjaka za podnebno krizo, sicer pa zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor) vsebuje številne netočne, napačne in zavajajoče trditve in podatke glede vloge jedrske energije pri današnji in prihodnji oskrbi z energijo ter za uresničitev prehoda v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo. Več

  • Popravek

    Spoštovani. Več

  • Plenjenje se nadaljuje

    Spoštovani direktor Doma Danice Vogrinec Maribor. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Zorana Kusa v Mladini št. 42 o stanju in pomenu jedrske industrije v svetu in Sloveniji navaja povsem napačne in neobjektivne podatke. Več

  • Naj cveti sto gledališč

    Spoštovani novinar Marjan Horvat! Več

  • Popravek

    V članku „Skriti privilegiranci“, objavljenem v 43. številki tednika Mladina, v katerem sem med drugim pisal o 23 poslancih in poslankah s službenimi stanovanji, sem napačno zapisal, da eden izmed njih, Vojko Starović iz SAB, živi v Grosupljem. Kot so me opozorili v njegovi stranki, je bil poslanec sicer izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, vendar že več let živi v Portorožu; za neljubo napako se Vojku Staroviću in stranki SAB opravičujem.  Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Zoran Kus z alarmantnimi podatki oziroma z argumenti na nivoju samouresničujočih prerokb nasprotuje jedrski energiji. Da bi minimiziral vlogo obstoječih jedrskih elektrarn, navaja njihov delež v celotni porabi energije in se sklicuje na upadanje njihovega deleža v proizvodnji elektrike. V resnici je proizvodnja jedrskih elektrarn še vedno za tretjino večja od proizvodnje elektrike iz volatilnih obnovljivih virov (veter, sonce) in v absolutnem smislu tudi ne upada, le proizvodnja iz drugih virov, predvsem fosilnih, hitreje narašča in se zato relativni delež jedrske energije zmanjšuje. Če to ilustriram s konkretnimi številkami: leta 1996 (ki ga omenja Zoran Kus) je poraba jedrske energije preračunano znašala 545 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe), leta 2018 pa 611 Mtoe. V istem obdobju je poraba premoga narasla od 2279 na 3772 Mtoe, nafte od 3381 Mtoe na 4529 Mtoe in plina od 1906 na 3309 Mtoe. Posledica je dramatično povečanje virov izpustov ogljikovega dioksida, ki pa „strokovnjaka za podnebno krizo“ očitno precej manj skrbi kot pa večji poudarek jedrski energiji, ki ne povzroča podnebnih sprememb. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Poceni sanje, draga resničnost (Mladina, 18.10.2019) se kljub znatni dolžini ne more pohvaliti z objektivnim prikazom stanja. Avtor mag. Zoran Kus je bil v času gradnje TEŠ-6 državni sekretar na Ministrstvu za okolje, torej problematiko pozna. Pa je vseeno pozabil navesti naslednje: 1. Vodilni problem proizvodnje električne energije je nezmožnost njenega hranjenja. Povedano preprosto: če se pogovarjamo o količinah, potrebnih za oskrbo države, nimamo načina, da bi elektriko, proizvedeno opoldne, prihranili do večera, saj s črpalno elektrarno Avče lahko do 15 ur zagotavljamo le do 90 W na prebivalca Slovenije. Nakup Teslinih baterij za enodnevno hranjenje vseh slovenskih energetskih potreb bi po trenutnih cenah stal kakih 100 milijard evrov, seveda pa take kapacitete za ves svet sploh niso dobavljive. 2. Tako je elektrika, proizvedena s sončnimi ali vetrnimi elektrarnami, dobrodošla, kadar je. Večino časa pa je noč, je oblačno ali ne piha. Če bi večino elektrike proizvajali le na ta način, bi morali v takih obdobjih ustaviti industrijo in se (zopet) navaditi na odklope gospodinjstev. Več

  • Prvorazredni

    Dejstva so dejstva – dokumentirana Glede na tako imenovana »dejstva« o denarnem toku med družbama Grep in Bazo Dante, ki so jih s krogci in puščicami novinarji nacionalne televizije v oddaji Tarča, z dne 3. 10. 2019, prikazali na podlagi zapisa tožilke Blanke Žgajnar v obtožnici, navajam dokumentirana dejstva: 1. dne 15. 4. 2011 je Grep Bazi Dante posodil 500.000 evrov, kar za tožilko Blanko Žgajnar ni sporno; tudi v oddaji Tarča tega ne problematizirajo; 2. dne 26. 8. 2011 je Grep Bazi Dante posodil drugih 500.000 evrov, s katerimi je Baza Dante družbi Electa plačala račune za nakup nepremičnin. Več

  • Intervju: Janez Kocijančič

    Spoštovani gospod Borut Mekina. Več

  • Pamflet

    Mladinin pamfletist B. Nežmah v 40. številki Mladine prav neokusno (omen est nomen: žmah je narečno okus) obračunava z Marjanom Šarcem, predsednikom vlade, pravzaprav z njegovo govorjeno (brano) angleščino med nastopom v Združenih narodih. Ves je v skrbi za slovensko dijaštvo, ki mu je bilo kar iz palače OZN signalizirano, da lahko celo s srednješolsko dvojko iz elegance obvladovanja govorjene podobe tujega jezika prilezeš na premierski položaj. Več

  • EU komisar št. 3

    K zanimivemu razmišljanju o oblikovanju »evropske vlade« je le potrebno dodati nekaj pripomb. Mislim, da je Janez Lenarčič s samozavestnim nastopom in znanjem, ne pa zaradi «več sreče«, dobil ugodno oceno na zaslišanju za komisarja. V vsakem primeru predstavlja njegov nastop gotovo pozitiven kamenček k ugodni sliki Slovenije v okviru EU. Z delovanjem v skladu z načeli, ki jih je predstavil, in hitrimi odzivi na pojavljanje problemov z njegovega delovnega področja, si ne bo ustvaril samo politično moč, ampak izboljšal tudi ugled EU v svetu, ki sedaj slovi kot počasna birokratska institucija. Tudi, denimo, Janez Potočnik je z uradniške funkcije kandidiral za komisarja in pri zaslišanju za prvi mandat celo doživel ironično pripombo, da se bo moral še marsikaj naučiti. Pri zaslišanju za drugi mandat je bil na zaslišanju sprejet brez pripomb in si s svojim delovanjem v EU ustvaril v mednarodnem okolju takšen ugled, da nadaljuje svoje delo v mednarodnem okolju. Ali to imenujete kot politično moč ali strokovno sposobnost, da so pripravljeni sprejemati v svetu tvoje nasvete, je popolnoma vseeno. Pomembno je, da ni tako pomembno, s kakšne funkcije prihajaš na položaj komisarja v Evropsko komisijo, kot to, koliko si uspešen pri svojem delu in kako znaš uveljavljati svoja stališča. Več

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, zahteva stranke Levica, da se do konca leta sprejme njen predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenosu obveznosti in pravic iz tega zavarovanja na enotno obvezno zdravstveno zavarovanje je močno vznemirila politiko, zlasti pogojevanje podpore vladnemu predlogu proračuna za naslednji 2 leti z izpolnitvijo te zahteve. Ne glede na to, da takšen oster ultimativen predlog izraža interes Levice za njeno politično uveljavljanje, je vendar razumljiv. Namreč, ukinitev ali popravke sedanjega dopolnilnega zavarovanja že dolgo časa neuspešno obljublja več strank in vlad. Sedanja vlada se bo zaradi jasnega dogovora z Levico in verjetno negativnega odnosa javnosti do kršiteljev tega dogovora le težko izognila reševanju tega dolgoletnega problema. Očitno pa je, da ji predlog Levice ni pogodu, zato želi zadevo čim bolj odložiti in pripraviti svoj predlog, ki bi v najmanjši možni meri spreminjal sedanje stanje. Razlogi so naslednji: Velik materialni interes zavarovalnic za ohranitvijo DZZ pogojuje njihovo močno angažiranje za objavo številnih »strokovnih« prispevkov, ki opravičujejo to zavarovanje in angažiranje pri uveljavljanju drugih stimulativnih oblik prepričevanja zlasti tistih posameznikov in institucij, ki so pomembni pri odločanju. Več

  • Prijatelj bogatih

    Spoštovani, Upokojenci so v Sloveniji edina skupina prebivalcev, za katero še vedno veljajo zloglasni varčevalni ukrepi o uravnoteženju javnih financ. Po nekaterih izračunih se je v letih, ko so se pokojnine le delno usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov, ali pa sploh ne, privarčevalo milijardo evrov. Več

  • Plačljive žaljivke

    V skladu z Zakonom o medijih zahtevamo popravek navedbe v članku z naslovom Plačane žaljivke, ki ste ga objavili dne 13. 9. 2019 na spletu in v tiskani izdaji Mladine št. 37, stran 15. Več

  • Zadnji odcep za Evropo

    Spoštovani. Več

  • Je „zelena rast“ sploh mogoča?

    Spoštovani gospod Zoran Kus, z zanimanjem smo prebrali vašo kolumno Je „zelena rast“ sploh mogoča?, ki je bila objavljena v zadnji Mladini (št. 38). Prvič se je zgodilo, da je vidnejši predstavnik slovenske vladne administracije javno spregovoril o nezdružljivosti gospodarske rasti in okoljske trajnosti in s tem postavili pod vprašaj ekonomsko dogmo, v katero oblikovalci politik ne smejo podvomiti. S tem ste pokazali izjemen moralni pogum, zato izražamo polno podporo vašim prizadevanjem za oblikovanje ambiciozne podnebne politike Slovenije. Čeprav se zavedamo, da je to v trenutnih razmerah malo verjetno, upamo tudi, da bodo znanstvena dognanja in empirične dokaze, ki ste jih prepričljivo nanizali v svoji kolumni, upoštevala tudi resorna ministrstva pri oblikovanju dolgoročne podnebne strategije, pri čemer imajo poleg ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za podnebne spremembe, pomembno vlogo zlasti ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Varčevanje pri revežih

    Popravek V članku »Varčevanje pri revežih« se nam je dogodila nepotrebna napaka. Navedli smo, da je Petra Meterc v parlamentu prebrala svojo zgodbo o tem, kako je zanjo pomemben otroški dodatek. A ne gre za njeno osebno zgodbo, pač pa za izjavo druge matere samohranilke. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, nimam dovolj prostora, da bi podrobneje odgovoril na vse pripombe, ki sta jih v svojih pismih zapisala g. Bregar in g. Mezgec in ki si odgovor zaslužijo, zato odgovarjam na kratko. Naslednji seznam (nikakor ne popoln) predstavlja nekaj napak v modelih IPCC, ter več vprašanj, ki jih pri IPCC bodisi popolnoma zanemarjajo kot nepomembna, bodisi jim ne pripisujejo prave teže. Več

  • Boj za duše

    Članek ’Boj za duše’, ki se ukvarja s stanjem na področju psihoterapije v Sloveniji, sem prebral z zakasnitvijo, čemur je botroval počitniški poletni čas. Več

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, vesel sem, da Mladina vztrajno podpira ukinitev prostovoljnega zavarovanja, kar pa se zaradi znanih odločevalcev in hinavcev vedno znova odmika in problematizira, čeprav gre dejansko za enostavno in nujno potrebno rešitev. Zakaj? Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Kako pomembni so za razsvetljevanje širše javnosti neodvisni raziskovalci, ki mimo institucij (t. i. uradne) znanosti razkrivajo neukemu ljudstvu prave resnice, se je lepo pokazalo v pismih bralcev vaše revije (Mladina št. 33 in št. 35, Premog, gorivo prihodnosti) v prispevkih g. Erika Margana. Gospod »gromoglasno medijsko kampanjo proti CO2 in grožnje s podnebnimi spremembami« odpravi z levo roko in nekaj na hitro narejenimi računi in številkami. Z njim se nikakor ne strinjam. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti 

    V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Tudi trditev »Z ekološkega stališča je CO2 povsem neškodljiv ...« je zelo pavšalna. Bralec članka, ki ga citira g. Margan, bo tudi našel opozorilo avtorjev, da je lahko pozitivni učinek dodatnega CO2 na rastline prehoden in da so lahko negativni vplivi zaradi klimatskih sprememb (npr. višje temperature, padavine) bistveno večji. Stvari niso nikoli črno-bele. Ozon v mestih je škodljiv, v višinah nas ščiti pred UV žarki, SO2 je del nevarnega smoga, v atmosferi ima hladilni učinek, in vodna para v oblakih ima zelo različen učinek na segrevanje ozračja glede na tip in višino oblaka. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, Kot kaže je g. dr. Bregar prezrl jasno zapisano, da je potrebno omejiti in močno znižati tiste zares nevarne produkte izgorevanja, ki povzročajo hujšo ekološko škodo in vplivajo na kvaliteto zraka. Več

  • Starost je biznis

    Spoštovani Grega Repovž, vaš prispevek z zgornjim naslovom je sijajen, še posebno zato, ker se s „stvarjo“ nihče ne ukvarja, čeprav bi se vsaj odločevalci morali. Več

  • Opravičilo

    V petek dopoldne me je poklical predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Hudomušno me je opomnil, da smo naredili napako. Imel je prav, v članku »Kdo je nova zvezda desnice?« smo po pomoti namesto njegove objavili fotografijo Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. »Malo ste me pomladili,« je dejal Kovšca. Glede teksta, njegove vsebine, predsednik državnega sveta razen tega, da je »levičarski«, ni imel nobenih resnih pripomb. Je pa zato Kovšca še isti dan spregovoril za Novo24TV, kjer je »ekskluzivno eno za drugo ovrgel žaljive in neresnične navedbe Mladine ter napovedal vročo jesen«. Več

  • Intervju: Andrej Bertoncelj

    Sem čakal, da se bo kdo oglasil in povedal, da je sicer morda res, da velika večina analiz nakazuje, da naj bi bilo »delo preveč obremenjeno z davki in prispevki«, kar je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj v intervjuju za Mladino. Vendar nikakor tega ne pravijo vse analize, niti to po mojem vedenju, ne zdrži resne kritike. Bine Kordež je na svojem blogu zelo argumentirano pojasnil, da gre za mit (»Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit« blog 21.2.2019). In hudo je, če se napačni mit neodgovorno širi med ljudmi (še huje med novinarji)! To povzroča izjemno škodo, nemotiviranost med ljudmi. Verjetno ima prav, ko pravi, da večina študij kaže na osnove za takšno trditev. Ampak ali ni njegova, oziroma naloga njegovih sodelavcev, da kritično pregledajo, kako se te analize delane? Oziroma, če misli, da se Kordež moti, ne navede, kje. Zakaj jih ne zadolži, da preverijo ali »vse analize« upoštevajo dve oziroma tri pomembne specifiki, relikviji samoupravnega socializma. Gre za povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano. Če bi to svojim ljudem naročil, bi dobil podatek, da bi lahko podjetja izplača zaposlenim povsem neobdavčeno mesečno do 123 € za prehrano in da, če bi vzeli mesečno vozovnico za vožnjo po Ljubljani, dodatno 37 € za povrnitev prevoza na delo. Seveda pa se veliko ljudi vozi veliko dlje. Če vzamemo v izračun, da je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji marca 1.752,34 €, neto izplačilo pa 1.128,15 €, znaša to 64,4%. Če bruto plači kot neto plači dodamo omenjenih 160 €, pa se delež izplačila poviša za 3 odstotne točke. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 33 je bilo objavljeno pismo bralca g. Erika Margana, kjer je pisec najprej komentiral prvotni članek z naslovom »Premog, gorivo prihodnosti«, nadaljuje z razglabljanjem o principu delovanja znanosti in zaključi s kategorično zavrnitvijo grožnje globalnega segrevanja ter nesmiselnostjo ukrepanja v smeri obnovljivih virov. Kot je g. Margan že napisal, bi strokovna zavrnitev njegovih pavšalnih razlag in izjav (npr. izjava »Tudi če predpostavimo, da enkrat izpuščen CO2 ostane v ozračju 130 let ali več (kot domnevajo pri IPCC , kar je mimogrede napačno)....«) zahtevala ne samo daljši članek, ampak bolj verjetno knjigo. Ker pa se je navezal v pismu na načela delovanja v znanosti, bi tu opozoril, da sicer znanost temelji na preverljivih dejstvih, vendar zaradi obsežnosti področij posameznik ne more več strokovno obvladati vsega potrebnega znanja in je načelo konsenza in preverjanja ter sprejemanja podatkov in preračunov pomemben del znanstvenega dela. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) je strokovno telo Združenih narodov, kjer sodeluje 195 držav in tisoče znanstvenikov (več informacij na www.ipcc.ch). Pri preučevanju učinkov CO2 in efekta globalnega segrevanja sodeluje na tisoče znanstvenikov zelo različnih profilov, ki delajo na svojih strokovnih področjih in skupaj sestavljajo sliko dogajanja in možnih scenarijev. Več

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 32 (9.8.2019) je bil objavljen prispevek Žane Erznožnik z naslovom: Premog, gorivo prihodnosti /Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe. Več

  • Volk proti drežniški kozi

    Popravek V članku v prejšnji številki Mladine z naslovom Volk proti drežniški kozi sem zapisal, da gre pri napadih volkov na edino slovensko avtohtono vrsto koz za konflikt med dvema zaščitenima vrstama. Ta trditev ni točna. Drežniška koza namreč kljub temu, da je z manj kot 700 osebki kritično ogrožena vrsta, ni uvrščena na seznam zaščitenih vrst. Volkovi na drugi strani danes nikakor niso kritično ogrožena vrsta, so pa že od leta 1993 uvrščeni na seznam zaščitenih vrst.  Več

  • Plavanje v hangarju

    Opozorilo o nepravilnosti članka v Mladini V članku »Plavanje v hangarju« je navedenih par napačnih dejstev glede projekta Ilirija. Več

  • Plavanje v hangarju

    Bernard Nežmah v kolumni Plavanje v hangarju, ki je bila v časniku Mladina objavljena 2. avgusta 2019, med drugim omenja tudi urejanje vrtičkov na Brodu ter plaže na Savi; zaradi objektivnega obveščanja bralcev vam v nadaljevanju podajamo dodatne informacije o obeh temah. Več

  • Plavanje v hangarju

    Vezano na vaš članek »Plavanje v hangarju«, avtorja Bernarda Nežmaha, objavljen v Mladini dne 02.08.2019, ugotavljamo napačno navedena dejstva o projektu Ilirija, zato kot projektantska skupina Elea iC podajamo pojasnilo in prosimo za objavo pravih dejstev: Plavalni center Ilirija, ki ga trenutno projektiramo, bo sodobno plavalno središče z osrednjim pokritim olimpijskim bazenom. Projekt je v širšem javnem interesu, saj bo z izgradnjo vzpostavljeno sodobno urejeno plavalno središče. Gre za gradnjo pokritega olimpijskega bazena s tribunami, v celoti skladno z mednarodnimi standardi za tovrstne športne objekte in prireditve. V sklopu Plavalnega centra bo urejen tudi vadbeni bazen dimenzij 20 m x 25 m, tri manjše športne vadbene dvorane ter prostori za spremljajoče športne aktivnosti. Več

  • Krivica v Zagrebu

    Neznanemu avtorju Anonimnemu avtorju ali avtorici, ki se je pod tekst z naslovom Krivica v Zagrebu podpisal/a kot Stanka Prodnik, bi želela povedati, da se s povodom za tekst, češ da bi bilo prav, da bi RTV Slovenija ohranil dopisništvo v Zagrebu, strinjam, a je tekst žal, na svojo škodo, podkrepil ali podkrepila z drugim delom. Več

  • Zamenjava obstoječe celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani

    Univerza v Ljubljani kot največja slovenska visokošolska in znanstveno-raziskovalna inštitucija v letošnjem letu 2019 praznuje stoletnico obstoja. Veljalo bi omeniti tudi leto 1619, ko so jezuiti začeli s posameznimi višješolskimi kurzi (studia superiora). Danes je na njej vpisanih skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. 100. obletnico letos praznuje tudi Univerza v Poznanu na Poljskem. Več

  • Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice

    Lara Paukovič se v članku Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice, sprašuje, ali knjižnice pozitivno ali negativno vplivajo na prodajo knjig in pri tem trdi, da je raziskava Knjiga in bralci 5 pokazala pozitivno povezanost nakupovanja in izposoje knjig, češ da je med obiskovalci knjižnic tudi največ kupcev knjig. Več

  • Boj za duše

    V članku „Boj za duše“, ki je bil objavljen v prejšnji številki Mladine, sem zapisal, da izobraževanja psihologov izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ti kadri nato lahko na Medicinski fakulteti izvajajo specializacijo za klinične psihologe, ki so usposobljeni za izvajanje psihoterapije. Poleg ljubljanske pa psihologe po dvostopenjskem bolonjskem sistemu izobražuje tudi mariborska Fakulteta za filozofijo, na kateri deluje oddelek za psihologijo pod vodstvom doc. dr. Bojana Musila; profesorjem omenjenega oddelka in vsem, ki sem jih z nehoteno izključitvijo iz prvotnega članka prizadel, se opravičujem.  Več

  • Tihi relikti komunizma

    Od najboljših terjamo popolnost. Dr. Nežmah je doktor družboslovnih znanosti in uveljavljen novinar. Če od koga, potem od takšnih izobražencev terjamo vzorčno pisanje. Več

  • Vreči delo s piedestala

    Grega Repovž se je lotil zanimive teme, kako Plačano delo vpliva na naše življenje in življenjsko okolje. Sprememba obstoječega vzorca bo zelo zahtevna in ni pričakovati, da bi se lahko zgodila kaj kmalu. Saj se še bolj enostavne stvari spreminjajo zelo počasi in postopoma. Krive temu so naše obstoječe navade prebivalcev, navade delodajalcev in navade političnih strank, da pri svojem ravnanju dajejo prednost strankarskim pred javnim interesom. Zato me veliko bolj zanima, kako zmanjšati nepotrebno plačano in neplačano delo in s tem zmanjšati njegov slab vpliv na okolje. Več

  • Intervju: Andrej Bertoncelj, minister za finance

    Minister Andrej Bertoncelj je v intervjuju kar trikrat omenil boj proti »socialnim goljufijam«. Ker napoveduje, da bo s tem ukrepom zakrpal proračunski izpad zaradi povišanja plač tistim, ki spadajo v najvišje plačilne razrede, me zanima, kaj to sploh pomeni. Vse, kar doslej vemo o »socialnih goljufijah«, je tole: ko so jih začeli omenjati predstavniki ministrstva za delo (družino itd.), smo dobili zmanjšanje socialnih pravic, rubljenje dediščin potomcem pokojnih socialnih upravičencev in razsulo na centrih za socialno delo zaradi enotnih evidenc in reform. Vse to v imenu preprečevanja »socialnih goljufij« in aktiviranja prejemnikov socialnih pomoči – ti so edini sloj, za katerega se predpostavlja, da so raje doma v revščini kot pa da bi delali in so zato kolektivno sumljivi (če pa ste iz SDH in za 11.000 evrov sedite doma, seveda ne spadate v to kategorijo, saj niste revni). Več

  • Javno šolstvo in javna voda

    Največkrat ne preberem celotnih pamfletov Bernarda Nežmaha, ker enostavno ne zdržim do konca. Tokrat pa sem ga, saj je že začetek pokazal, da bo v članku veliko gradiva za analiziranje načina njegovega razmišljanja in argumentacije. Razumem, da je vsakotedensko pisanje kolumn in pamfletov težaško delo, saj ni vedno primernih tem za zapolnitev ene strani. To pa ne more biti opravičilo za neokusno razpravljanje. Ker pa, kot je zapisal avtor, lahko ima vsakdo svoje mnenje, ga imam tudi jaz, zato braz slabe vesti zapišem, da je pamflet priznanega komentatorja, tipičen primer „gostilniške argumentacije“, nabit z močno emocionalno nabitimi besedami. Avtor lahko razmišlja po svoje. Če pa ima vsaj trohice spoštovanja do človeškega življenja, nima pravice spomenika talcem umestiti med „nekaj spomenikov v čast partijskemu režimu“. Če smo natančnejši, spomenikov niso „pobarvali“, ampak oskrunili. Mora pa te res mučiti „nenavadno čustvena vnema“, da to primerjaš s posilstvom. — Ivan Ocepek, Prevalje Več

  • Intervju: Simon Zajc, minister za okolje

    Spoštovani minister Simon Zajc, v intervjuju za Mladino (št. 27) ste med drugim naslovili vprašanje gospodarske rasti v luči transformacije s ciljem doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. V vaših nasprotujočih se odgovorih ste (nehote) razgalili nesposobnost dominantne politike, da bi se odločno spopadla s podnebno krizo in v ta namen sprejela nujno potrebne politike. Tako je iz vaših odgovorov po eni strani razvidno, da se zavedate resnosti krize, v kateri se nahajamo in da se zavedate, da nenehna gospodarska rast na planetu z omejenimi viri ni mogoča. Hkrati pa vaši odgovori kažejo na to, kako zelo ste ujeti v prevladujočo paradigmo gospodarskega modela, temelječega na rasti, ki ga podpira prepričanje, da že s tehnološkim razvojem lahko dosežemo nujno zmanjšanje emisij. Posledično, vaš intervju vliva nemogoče upanje, da je mogoče podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti ublažiti, ne da bi prebivalci bogatega dela sveta, kamor spada tudi Slovenija, radikalno spremenili svoj življenjski slog. Več

  • Medvedi. Odvzeti iz narave.

    Slovenci smo blage duše milozvočnega jezika, in celo kletvice, ki jih tu in tam – neradi, le v hudi sili -, uporabljamo, je prineslo z barbarskega Balkana. Lastnih tako rekoč nimamo; če smo na koga jezni, mu požugamo s prstom, rekoč: »Ti, ti! Lump!« Če smo hudo razkačeni, rečemo »Bes te plentaj!« Nihče ne ve, kaj to pomeni, a je žalitev huda, da ji ni para. Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hitri vlaki v počasni Sloveniji? po nesreči zapisal, da je gradnja proge hitre železnice med Milanom in Torinom stala 2,5 milijona evrov. Znesek bi moral biti v milijardah. Za napako se opravičujem. Več

  • Najnevarnejši kraj na svetu

    Ko mi bo jedrski strokovnjak dr. Andrej Stritar pojasnil, kateri komunizem je kriv za nesreči na Otoku treh milj in v Fukušimi, bom spremenil svoje mnenje tako o komunizmu kot o človeški naravi. Več

  • V službi tobačnega kapitala

    Spoštovani! Več

  • Pohlevnost in oholost

    Naslov članka me spominja na desničarje, saj je pohlevnost eden od pomembnih atributov kateheze. To se je nam pripetilo z ustanovitvijo SDH, vlada ne bo odgovorna za razprodaje premoženja državljanov in DUTB, zavožene kredite ne bodo reševale banke same, ki imajo vso infrastrukturo, pač pa neka organizacija z nejasno odgovornostjo. Iz takšnih jajc se ne more izvaliti kaj drugega kot klopotci. Rezultati so že takšni! Več

  • Najnevarnejši kraj na svetu

    Tako kot Marcel Štefančič, jr. in še milijoni drugih po svetu sem si tudi jaz ogledal serijo Černobil. Kot jedrski strokovnjak sem se s to nesrečo ukvarjal od prvega dne, ko smo zvedeli zanjo. Kasneje smo strokovnjaki po vsem svetu skušali razumeti vse njene podrobnosti in predvsem razloge, zaradi katerih je do nje prišlo. Po ogledu serije lahko pritrdim, da je narejena zelo dobro in primerno prikazuje vse grozote tega dogodka. Nekaj strokovnih nedoslednosti in dramaturških dodatkov ne pokvari celotnega vtisa, vse skupaj pa naredi zelo gledljivo tudi za široko publiko. Več

  • V službi tobačnega kapitala

    Koalicija NVO na področju preprečevanja zasvojenosti predlaga Državnemu zboru RS oziroma Odboru DZ za zdravstvo, da začasno umakne predlog zakona iz razprave, dokler KPK ne odloči v postopku preverjanja korupcijskih tveganj glede morebitnih povezav podpisnikov predloga in tobačne industrije. Skupina 38 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem (NSi) je v parlamentarni postopek (po hitrem postopku) vložila predlog Zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Več

  • V službi tobačnega kapitala 

    Dokler bo na svetu vsaj en svoboden človek, ki se bori za svobodo, bo še mogoče ubraniti svobodo. Kljub bizarni, neverjetni odsotnosti podobnega poročanja vseh drugih medijev o pritiskih tobačnih kartelov na poslance in na tobačno zakonodajo, ki rešuje življenja, še vedno zadošča, da imamo vsaj en pošten medij (v tem primeru Mladino) in nekaj pogumnih novinarjev. A vprašati se moramo, ali je tobačni lobi prodrl (če odmislimo ostale) celo v RTV Slovenijo in na STA – ki naj bi posredovala pomembne informacije za javnost, pa o tej temi praktično molčita? Številni drugi mediji tej temi celo niso namenili niti ene novice. Kje so ostala tudi mnenja društev bolnikov, npr. onkoloških bolnikov, pljučnih bolnikov, ustanov, kot je UK Golnik, kje sta mnenji Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva? Saj se bo tudi brez njih ta groteska ustavila, ostro odlaganju enotne embalaže nasprotujejo na Ministrstvu za zdravje, na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje, Onkološkem Inštitutu Ljubljana, na Zvezi društev za boj proti raku, v veliki mreži številnih nevladnih organizacij na področju zasvojenosti, a tudi molk in pasivnost preostalih je žalostno dejstvo. Več

  • Politika in zver

    Sobivanje različnih ljudi in nasprotnih interesov je bilo skozi vso zgodovino težavno. Sedaj smo zakuhali še spore na lokalni, državni in mednarodni ravni zaradi konflikta interesov pri sobivanju med ljudmi in velikimi zvermi, ker naj bi se zaradi zveri siromašilo in praznilo podeželje, saj zveri ropajo kmete ter ogrožajo življenja ljudi, še posebno otroke na poti v šolo. Zato se je oblast odločila za interventni odstrel 200 medvedov in 11 volkov, kar naj bi vrnilo mrtvaški mir pri sobivanju dobrih ljudi po starih vrednotah na podeželju ter razvoj in srečo v družinah. Dejstva govorijo drugače, in to je slabo za dejstva. Več

  • Tri morja, tri ljubezni

    Dobrih namenov pač ne prikrivaš z večerjo za trdno zaprtimi vrati, izza katerih pride v javnost le jedilnik za pomembneže. Nisem vedel, da je pobuda treh morij tako široka, da sega celo do velike Amerike. Postavlja se vprašanje, kdo je pravzaprav pobudnik tega srečanja, s katerim se kiti (in se bo še nekaj časa, zagotovo!) naš predsednik Borut Pahor. Zame je udeležba Amerike na tem srečanju odkrito vmešavanje v evropske zadeve z neprikritim interesom po prodaji svojih tehnologij in energentov. Manjkal je samo še predsednik Trump s svojo (osvobajajočo) retoriko in že smo v situaciji, ko nam nekdo (spet) govori: “Naredite mi to deželo zopet ...!” Kdo je dal mandat našemu predsedniku, da organizira prodajno konferenco moje domovine? Za tak korak bi pa že rabil mandat ljudstva - ali pa je ljudstvo tukaj zato, da se politiki igrajo igro “zemljo krast”. Več

  • Smetiščni kresovi 

    Imajo skupno značilnost, ki razkriva katastrofalno kršenje Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz), požegnano od požarne inšpekcije, ki spada pod ministrstvo za obrambo (Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - IRSVNDN). Prvi krivec so seveda direktorji dobičkonosnih podjetij, ki zbirajo in predelujejo stotine ton odpadkov, tudi nevarnih in tudi gorljivih. Več

  • Kdaj bomo spregledali?

    Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre (upokojenih) profesorjev Pravne fakultete so gostujoči panelisti (ministrica za pravosodje Andreja Katič, vrhovni državni tožilec Drago Šketa, evropski poslanec dr. Igor Šoltes), študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi Evropske komisije, ki očita Sloveniji ravnanje, nasprotno načelu lojalnega sodelovanja in neupravičen zaseg dokumentov, ki naj bi bili del arhiva Evropske centralne banke. Enotni smo si bili, da tožba ni sprejemljiva in smo zato pozvali Evropsko komisijo, da je ne vloži. Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=embBmeprnyo. Več

  • Žensko oko za objektivom

    Spoštovani, v članku o mariborski razstavi, posvečeni eni prvih slovenskih fotografinj, Zori Plešnar, je žal nastala napaka pri navajanju njene izjave. Občudujoče sem zapisala, kako poetično je opisala svoje popotniške izkušnje. Gospa Plešnar pa me je pisno opozorila, da je v tej izjavi navedla prvi dve vrstici nam vsem znane Kosovelove pesmi Potovanje: In tu in tam. Le bežno potovanje. Več

  • Levica

    Spoštovani, ko dobim v roke Mladino, vedno začnem na začetku. Najprej preberem sporočilne uvodnike Grega Repovža. V zadnji številki se je lotil volilnega neuspeha Levice in na začetku zapisal, da je razlogov za to več. Potem je izključil »stalnico«, (to je: vzvišen in poniževalen odnos do Levice, ki ga, manj ali več, gojijo skoraj vse druge stranke; vsi mediji po vrsti; in od medijev čislane organizacije, ki predstavljajo kapital), in naenkrat so izginili vsi zunanji razlogi. Ostala je samo še slaba ponudba: lista kandidatov za evropske poslance z nosilko liste Violeto Tomić na čelu. Ona naj bi bila najbolj odgovorna za poraz zaradi svoje nesimpatične javne podobe in grobe komunikacije. S tem ji je naložil hudo breme. Več

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

    Spoštovani, služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve se je v predpretekli številki Mladine odzvala na očitane nepravilnosti v delovanju Slovenske policije, ki jih omenja v članku novinar Mladine Peter Petrovčič. V svojem odzivu, podobno kot v številnih drugih primerih, MNZ zanika nelegalno delovanje Policije v postopkih s tujci na meji in odgovarja, da so ti postopki tudi ustrezno nadzorovani. Poročilo Civilne iniciative InfoKolpa, na katerega se sklicuje tudi novinar in je bilo javno objavljeno sredi letošnjega maja, ponovno opozarja, da obstaja resen sum sistematičnih kršitev temeljnih človekovih pravic v vodenju azilnih postopkov s strani Slovenske policije na južni meji. Samo dejstvo, da je delež izraženih namer za azil glede na število obravnav zaradi “ilegalnega” prehoda meje na policijski postaji Črnomelj padel z 98% v maju na 3% v juniju lansko leto, priča o usklajenem delovanju, ki upravičuje sum o obstoju navodila, ki presega pooblastila delovanja policistov. Pri tem je nujno opozoriti, da se delež števila vrnjenih oseb glede na število prehodov meje povečuje tudi v letošnjem letu (ob 3.043 prehodih je bilo 1827 oseb vrnjenih na Hrvaško do konca aprila letos). To opravičuje sum o množičnih malverzacijah o postopkih na meji. Prav tako ne držijo navedbe, da te postopke nadzoruje katera od zunanjih instanc. Slovenska Karitas in Pravno-informacijski center namreč sodelujeta v postopkih vračanj oseb, katerih bivanje v Sloveniji je nelegalno in šele po posredovanju Centra za tujce, to pa ne zadeva postopkov izročitev oseb zaradi ilegalnega prehoda meje, ki jih množično izvaja Slovenska Policija. Prav tako se MNZ sklicuje, da je UNHCR potrdil ustrezno delovanje policije z obiskom policijskih postaj, vendar je vredno opozoriti, da so ti obiski potekali napovedano in zgolj 26. in 27. septembra 2018.  Več

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh

    V odzivu na članek o ravnanju slovenske policije pri obravnavi prosilcev za azil na meji tiskovni predstavniki notranjega ministrstva zagotavljajo, da je vse v redu, da policija, država z begunci ravnata zakonito in humano oziroma: »V Sloveniji namreč nikomur ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite in vsem omogočamo dostop do postopka mednarodne zaščite skladno z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.« Mi smo trdili in trdimo še naprej, da bi o tem morali presojati zunanji nadzorni mehanizmi, ne policija sama in njeno politično vodstvo. Sploh, ker uradni policijski podatki ne potrjujejo omenjenih zagotovil. Kažejo, da se pravica do mednarodne zaščite dejansko vedno bolj odreka, in to že na meji. Leta 2017 je slovenska policija na Hrvaško vrnila 39 odstotkov »nezakonitih prebežnikov«, kot jim pravijo. Leta 2018 so jih vrnili 51 odstotkov. Letos (v prvih petih mesecih) pa, kot navajajo prav v svojem odzivu, že kar 57 odstotkov vseh, ki so prestopili mejo. Več

  • Le slavljenje »uprizoritelja fašizma«?

    Spoštovani, Mladina št. 20 je objavila članek Marjana Horvata o tržaški proslavi obletnice D’Annunzieve okupacije Reke. Na koncu članka se avtor sprašuje, kako bodo Rečani ocenili napovedano tržaško dogajanje, zlasti še v luči Tajanijevega izpada v Bazovici. Kot Rečanka, ki že več kot 20 let živi v Trstu, se čutim nagovorjena in se zato oglašam. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je odzval na objavi Boruta Mekine in Grege Repovža v 18. številki Mladine. Razumem, da brani krivo komisijo, vendar njegovi argumenti ne držijo. Evropska komisija je res sprejela Sporočilo, ki naj bi veljalo od 1. avgusta 2013 dalje. Vendar v 90. točki Sporočila piše, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred tem datumom, pregledane po merilih, ki so se uporabljala v času priglasitve. Za NLB je bilo to januarja 2013, za NKBM junija 2013; Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pa do takrat in tudi kasneje državne pomoči sploh niso rabile in ne priglasile. Sodišče EU je julija 2016 ugotovilo, da država članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Sporočilo za članice ni obvezno, smernica (direktiva) je bila sprejeta šele leto dni pozneje. Več

  • Intervju: Violeta Tomić

    Violeta Tomić je bila deležna številnih kritik, ker na vprašanje »Ali bi morala Rusija vrniti Krim?« ni odgovorila z enoznačnim »Da«, tj. ker ni ponovila uradnega stališča ZDA in EU. Sam pa mislim, da je razmišljala v pravi smeri. Zakaj? Več

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

    Generalna policijska uprava pri vseh doslej izpostavljenih konkretnih primerih domnevnih kršitev pravic tujcev pri izvajanju nadzorov nad delom policistov ni zaznala nepravilnosti (odvzem denarnih sredstev, poškodovanje tuje lastnine, izvajanje nasilja ...), izkazalo pa se je, da nekateri tujci niso znali najbolje opredeliti datuma obravnave, nekateri tudi ne, s strani katere policije so bili deležni domnevnega nasilja ali nepravilnosti. Več

  • Ampak džingli so pa v redu

    V teh petdesetih letih je bil Radio Študent nedvomno eden od najširših kadrovskih bazenov ljudi, ki so kasneje prešli v javno domeno: novinarjev, publicistov, politikov, javnih osebnosti. Malce žalostno pa je, da po teh taistih petdesetih letih ni nikogar, ki bi dal malo kompleksnejšo oceno tega fenomena, ki bi recimo presegla tisto, kar je bila sicer dominanta jubileja in jubilejnih zapisov - da gre za nekakšno eksotično žival drugačnosti. Več

  • Čigav je minister Šabeder?

    Problem na področju družinske medicine je nastajal zadnjih 20 let. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    Spoštovani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospod Zoran Stančič je na 4. strani letošnje 19. številke Mladine komentiral višino donosa na slovensko državno obveznico v času drugega dela slovenske krize dvojnega dna. Višino donosa desetletne obveznice slovenske države, kakršna bi bila, če bi zanjo veljali splošni faktorji presoje tveganja kupcev državnih obveznic, sem skupaj s kolegoma ocenil v članku »Kreditno tveganje in zahtevan donos na državne obveznice po nastopu finančne krize 2009 – 2014« (Križanič F., Oplotnik Ž., Kolšek V., Gospodarska gibanja, št. 480, avgust 2015, EIPF, Ljubljana, str. 32-46). V ekonometričnem modelu smo za 23 držav sveta s skoraj štirimi milijardami prebivalstva zahtevan donos na državne obveznice pojasnili z makroekonomskimi rezultati (ali tudi spremenljivkami ekonomske politike, kot so obrestne mere centralne banke) danega narodnega gospodarstva. Višji kot je zahtevan donos na državne obveznice, večje je po oceni potencialnih investitorjev tveganje pri nakupu teh obveznic. Na zmanjšanje donosa državnih obveznic vplivajo rast bruto domačega produkta (BDP), izboljšanje tekočega računa plačilne bilance, znižanje inflacije, rast vrednosti borznega tečaja (le gospodarsko razvite države), upad obrestnih mer centralne banke ter izboljšanje javnofinančnega ravnotežja. Več

  • Laž, laž, vse je laž 

    Spoštovani gospod Zoran Stančič, pri Mladini o bančni sanaciji iz leta 2013 pišemo že leta. O tej temi smo govorili z nešteto strokovnjaki, prebrali smo na kilograme poročil in porabili ure – ne, dneve! – za pogovore z udeleženimi ali prizadetimi. Začelo se je z molkom vseh odgovornih celo glede stroškov samih stresnih testov, ampak nekako smo se tudi mi, novinarji, podobno kot na primer revizorji računskega sodišča pa kriminalisti, parlamentarci iz preiskovalne komisije ali sodniki, počasi prebili skozi informacijsko blokado. In potem se vi, po kakšnih petih letih javne razprave, kot predstavnik evropske komisije, ki je pri tem molku sodelovala, oglasite z rokohitrskim mnenjem, da pri Mladini spet »obujamo izmišljene teorije zarote«! Več

  • I feel Slovenia

    Ojej, kakšen vihar, spoštovani gospod Boris A. Novak. Več

  • I feel Slovenia 

    Spoštovani g. Boris A. Novak, začudeno sem prebral vaš odziv na članek naše novinarke Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia. Nemudoma sem šel zaskrbljeno brat ta članek, objavljen že konec marca; nisem imel namreč v spominu, da bi kolegica Lara v njem navedla karkoli, kar bi lahko kogarkoli prizadelo, ali da bi v njem videl kakšno posmehovanje. Verjamem, da je na podoben način vaše pismo kot jaz prebral marsikateri bralec Mladine. Da si je torej mislil, tukaj so ga pa res nekaj polomili. Več

  • Laž, laž, vse je laž

    16. in 18. številka Mladine sta znova obudili izmišljene teorije zarote, po katerih naj bi Evropska komisija zaradi neznanih razlogov Sloveniji želela škodovati v procesu sanacije bank leta 2013. Dejstva so jasna: posodobljena pravila oz. smernice EU glede dodelitev državne pomoči bankam je Evropska komisija sprejela julija 2013, začela so veljati 1. 8. 2013 in se od takrat dalje konsistentno uporabljala pri priglasitvah državne pomoči v 22 državah EU. Vpeljane so bile strožje zahteve o delitvi bremen s poglavitnim ciljem zmanjšanja posledic za davkoplačevalce. Pravila so uvedla kriterij, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic pri sanaciji bank prispevati toliko, kot je mogoče, še preden so banki dodeljena javna sredstva. Količina davkoplačevalskega denarja mora torej biti minimalna oz. čim nižja. Nova pravila so kot rečeno zagotovila usklajen pristop po vsej EU, saj so bile prej prakse glede delitve bremen pri reševanju bank v državah članicah različne, zaradi česar je ob razlikah v dojemanju tveganja s strani vlagateljev prišlo do razhajanj in napetosti na enotnem trgu. Veljavnost sporočila Komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju je julija 2016 potrdilo tudi Sodišče EU in zagotovilo, da je Evropska komisija upravičeno vzpostavila načelo delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči, saj bi drugačno ravnanje lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Več

  • I feel Slovenia

    Z zamudo mi je prišla v roke 13. številka letošnje Mladine z dne 29. 3. 2019, v kateri je objavljen članek Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia in podnaslovom Zakrnela slovenščina in provincialna družba, moja fotografija pa je opremljena s komentarjem Pesnik Boris A. Novak, predsednik zaskrbljene Komisije za slovenski jezik. Članek se nanaša na tiskovno konferenco Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU z dne 22. 3. 2019, osredotoča pa se na Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, ki jo je na moj predlog komisija sprejela z večino glasov. V članku je nekaj netočnosti, ki so pa malenkost v primerjavi z ironičnim tonom članka, ki ga intonira predvsem naslov I feel Slovenia. To kičasto geslo komercialnega slovenskega turizma mi je skrajno zoprno. Ta naslov, pod katerim je moja fotografija, me posmehljivo prikazuje kot nacionalista. Več

  • Vlado Miheljak: Klic dolžnosti

    Ko vidim krivico, diskriminacijo ali nepošten sodni postopek, če je le mogoče, pomagam. Običajno neodplačno. Temu posvetim na stotine neprespanih noči. Ne zanima me politična pripadnost tistega, ki me za pomoč prosi. Tako sem sem pisal pritožbe Združeni levici, Slogi, Zelenim, invalidom, slepim, revnim, kandidatom list Andreja Fištravca in Franca Kanglerja in tudi njihovim nasprotnikom. Da bi volivci in kandidati dobili možnost, da pred sodiščem ustno predstavijo svoje stališče ali da dosežejo glasovanje skladno z mednarodnimi demokratičnimi standardi, sem pomagal mednarodnim organizacijam OVSE, EU, UNDP, Svet Evrope in Greco v petnajstih državah. Več

  • Primer Radonjič

    V tem uvodniku, pa tudi v članku »Pritiski na sodnike«, je sicer jasno razviden napor obeh avtorjev, da ne bi bilo njuno »opozarjanje na njegovo (Radonjićevo) neobičajno sojenje takoj razumljeno kot diskreditacija«, in opazna je njuna previdnost pri obravnavi te delikatne teme. Celo prevelika, bodo najbrž rekli kakšni »ostrejši« bralci – jaz pa bi ob tem rad opozoril na »sistematično« spregledovano drugo plat tega vsekakor zelo nenavadnega dogajanja. Več

  • Primer Radonjič

    Ker so se vam v zadnji številki v prispevku, ki ste mi ga posvetili, prikradle določene škodljive neresnice, bo potrebno na ustrezen način objaviti popravek. Več

  • V zdravstvu ni nedolžnih

    V članku z zgornjim naslovom (Mladina, 19.4.2019, str. 26) je napisanih nekaj netočnih dejstev v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na podlagi katerih avtor bralca napelje na zaključek, da so razlogi za »upor in zahteve po privatizaciji« družinskih zdravnikov ter za druge težave v zdravstvu v tem, da tudi ZZZS (poleg Ministrstva za zdravje) “ni bolje opravljal svojih nalog”. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    V rubriki Pisma je bil 19. aprila objavljen odgovor odgovorne urednice madžarskega manjšinskega tednika Népújság, Jutke M. Király, na članek z naslovom Orbán razklal slovenske Madžare. Ker je odgovorna urednica zamolčala pomembne informacije v zvezi z rednimi mesečnimi pisanji politika Ferenca Horvátha v časopisu Népújság, je potrebna razlaga. Več

  • Intervju: Andrej Simončič

    V Mladini je bil 19. 4. 2019 objavljen intervju z direktorjem Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), dr. Andrejem Simončičem. Več

  • Intervju: Andrej Simončič 

    V zanimivem in vsebinsko bogatem pogovoru z direktorjem Kmetijskega inštituta sem pogrešal besedo o našem kmetijstvu in sortnem oziroma pasemskem izboru multinacionalk. Sem spada tudi vprašanje, katera „zaščitna“ sredstva so predpisana, ker izbrane sorte rastlin brez teh dodatkov preprosto ne uspevajo. Toliko o vrzeli v pogovoru. Več

  • Stanje sveta

    Zeleni mostovi v Sloveniji. Prispevek gospoda magistra Janeza Černača v pismih vsebuje skrb zbujajoče podatke o statistiki smrtnih žrtev iz prometa med živalmi od leta 2011 in 2015. Avtor tudi ugotavlja, da v Sloveniji ni nobenega zelenega mostu in da jih celo ni v nobenem projektu. Moramo si avtorjeve številke o registriranih pokončanih živalih v samo petih letih še enkrat predočiti: 26.498 srnjadi, 706 jelenjadi, 499 divjih prašičev, 47 gamsov, 36 damjakov, 17 muflonov, 4.517 lisic, 2.238 jazbecev, 2.638 poljskih zajcev, 1.970 kun belic, 169 kun zlatic, 64 vider, 42 medvedov, 26 divjih mačk, 6 volkov, 8 šakalov in en ris. O številnih malih živalih kot žrtvah prometa niti ni podatkov. Več

  • Izsiliti privatizacijo

    Da ne zgubljam prostora v tem zapisu: »reformo« zdravstvene dejavnosti terjajo tisti, ki želijo dokončno pokopati javno zdravstvo in javni interes v njem! Reforma ni potrebna, potrebno je le odpraviti anomalije, privatizacijo, odklone potrebnega ravnanja, korupcijo, zagotoviti red in zaostriti odgovornost vodilnih. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    Tednik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Népújság nikomur ne onemogoča pravice do odgovora, popravka ali pojasnila. Uredništvo je vselej bilo in je odprto za pobude, mnenja in odzive bralcev oziroma civilne družbe in zagotavlja prostor tudi nenaročenim prispevkom, pismom bralcev. Ne drži, da lahko „od politikov svoja stališča objavlja le predsednik madžarske skupnosti, torej Horváth in uradni poslanec madžarske manjšine v slovenskem parlamentu”, kot je na osnovi enostranske informacije - brez tega, da bi se o zadevi informirali tudi v uredništvu Népújságá - zapisano v članku. V Obvestilu bralcem, ki ga netočno in zavajujoče označujete za ”nezakonito in neustavno” smo zapisali, da zaradi tendence, ki se je izoblikovala (z odzivi na članke s strani članov narodnostnih svetov poskusi vsiljevanja in reguliranja vsebine časopisa), v prihodnje ne objavljamo nenaročenih prispevkov v politične organe izvoljenih predstavnikov v takšnih političnih temah, za katere so politikom na voljo drugi forumi (seje, tiskovne konference itd.). Sodišče obvestila ni razveljavilo. Več

  • Orbán razklal slovenske Madžare 

    Predsednik PMSNS in hkrati poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru, Ferenc Horváth, je za tednik Mladina dne 12. 4. 2019 (stran 27) v članku z naslovom »Orbán razklal slovenske Madžare« izjavil (citat): »Horváth nam je v odgovoru večkrat poudaril, da naj bi Kovács kot vodja izpostave INV v Lendavi v zadnjih letih na različne načine poskušal diskreditirati tako našo skupnost kot tudi ostale zavode, ki delujejo v korist madžarske narodne skupnosti.« Ostro zavračam podtikanja Ferenca Horvátha, da naj bi kot sodelavec delodajalca, Inštituta za narodnostna vprašanja, pošiljal na (citat Ferenca Horvátha) »različne naslove, tako posameznikom, kot članom našega sveta, državnim organom in drugim funkcionarjem« prijave in dopise. Nikoli kot sodelavec INV ali kot vodja Enote INV v Lendavi nisem posredoval nobene prijave, nobenega dopisa. Svojo državljansko dolžnost sem na podlagi pravnih predpisov Republike Slovenije opravljal kot kritični državljan madžarske narodne skupnosti ali pa kot s strani madžarskih volivcev izvoljeni član (svetnik) Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik - Dobronak. Več

  • Rubikon je prestopljen

    Odziv Madžarske veleposlanice Edit Szilágyiné Bátorfi na vašo naslovnico in kasnejše pismo Slovenskemu zunanjemu ministrstvu me spominja na neke druge čase, na čase, ko se je podobno odzvala JLA pa še kdo drug. Danes je leto 2019, tega res nisem pričakoval, a kaj ko gre za Madžarsko in njeno vlado, kako je tam, tudi vemo, vse v rokah vlade Viktorja Orbána. Tu v Republiki Sloveniji ima svoje medije, to so Demokracija, Nova24TV in številni lokalni mediji blizu SDS-ja. Burno pa je bilo konec tedna na MMC-ju RTV Slovenija, skoraj 900 komentarjev – nekateri tako „čudni“, kot da so dežurali na „štabu“ SDS-ja na Trstenjakovi.  Več

  • Rubikon je prestopljen

    Spoštovani! Več

  • Rubikon je prestopljen

    Čestitke za karikaturo Orbana in čestitke tudi za »opravičilo« avtorja, ki ne bi moglo biti bolj posrečeno sestavljeno! Skrajno ogorčen sem, da njegova (Orbanova) klečeplaznica, tako imenovana veleposlanica in ta ne-entiteta ZAHTEVA, naj država Slovenija ukroti Mladino kot v najžlahtnejši tradiciji najtemnejših komunističnih časov. Očitno so izgubili stik z resničnostjo in menijo, da lahko ukazujejo drugi državi. No, skrajni čas je že bil, da ta madžarski diktator dobi svoje, morda suspendiranje njegove tolpe iz Evropske ljudske stranke s 190 glasovi za in tremi proti še ni bilo dovolj. Rad bi poudaril, da je veliko Madžarov, ki podpirajo Slovenijo in se jim globoko gnusi manipulativno vmešavanje Orbana in njegovih pajdašev v slovenske zadeve, da bi svojemu somišljeniku v Sloveniji pomagali na oblast. Vesel sem, ker vidim, da jim ne uspeva. Zdaj smo mi na vrsti, da jim na evropskih volitvah 26. maja letos zadamo povračilni udarec (upam, da to niso samo pobožne želje). Več

  • Rubikon je prestopljen

    Pozdravljeni, Oglašam se vam, da bi se vam zahvalil za vaš prispevek k svobodi govora, ko ste na naslovnici Mladine objavili karikaturo z Viktorjem Orbanom. Hvala za drzen odgovor madžarski veleposlanici, ki se je skupaj s celotno madžarsko vlado milo povedano odvadila demokratičnih odnosov. Kritično razmišljanje v moji domovini izumira in čeprav vašega tednika ne poznam (o tej izdaji sem bral na še vedno neodvisnem madžarskem novičarskem spletišču 444.hu), si želim, da bi na Madžarskem imeli več takšnih medijev. Več

  • Karierni heroji

    V kolumni z dne 5.4.2019 avtor nekaj prostora nameni projektu Postopkovna pravičnost, ki ga za vse osebe, ki stopijo v stik s slovenskimi sodišči, pripravlja Vrhovno sodišče RS. Veseli nas, da je avtor v besedilu prepoznal pomembnost omenjenih aktivnosti. Ne drži pa podatek, da je Vrhovno sodišče za spletno stran namenilo skoraj dvesto tisoč evrov. Vrednost spletnega mesta nasodiscu. si, o katerem je govora, je namreč 36.441 EUR. Več

  • Internacionala sovraštva

    Novinarju Juretu Trampušu se je v članku Internacionala sovraštva, v katerem razkriva mednarodne povezave slovenskega gibanja Generacija identitete, zlasti z avstrijskimi identitarci, zapisala izjava, ki je za levo-liberalni medij skrajno nenavadna. In sicer, novinar ugotavlja, da ima gibanje v Sloveniji tri podružnice: v Ljubljani, Mariboru in Velenju, ob slednjem pa se obregne: „Kar je ironično, saj brez priseljevanja tujcev (poud. J.D.) tega rudarskega mesta ne bi bilo“. Glede na to da tudi sama sodim med velenjske „tujce“, saj sem v tem rudarskem mestu, iz katerega prihaja tudi novinar Trampuš, odraščala kot pripadnica t.i. druge generacije v 80. in 90. letih, me je nekritična uporaba te kategorije s strani Mladininega novinarja kot ideološko nevtralne izzvala k temu, da opozorim, da je uporaba kategorije „tujci“ za državljane_ke nekdanje Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih republik pred 25. junijem 1991, ne samo pravno-formalno napačna, temveč je predvsem v službi reprodukcije ideološkega konstrukta o vzpostavitvi slovenskega „državljanskega telesa“ (če uporabim MNZ-jevski diskurz) v začetku 90ih let. Več

  • Stanje sveta

    Slovenija ima v svetovnem merilu izjemno bogato in pestro naravo predvsem zato, ker je na takem geostrateškem položaju, saj leži na stičišču panonskega, alpskega, dinarskega in mediteranskega sveta. Na naši državi s komaj 0, 004 odstotka površine planeta živi več kot en odstotek vseh znanih živih bitij na našem planetu. Bogastvo biodiverzitete se kaže v tem, da je bilo že pred leti pri nas določenih več kot petindvajset tisoč vrst živečih bitij, med katerimi je vsaj devetnajst tisoč živalskih vrst. Endemičnih vrst je vsaj osemsto petdeset, od tega jih več kot tristo živi v našem kraškem podzemlju. Tako bogata naravna dediščina obvezuje nas in še vse bodoče rodove, da jo varujemo in ohranjamo. Začnimo pri lastni glavi in pred svojim pragom! Več

  • Cerkveno priznanje

    Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve. Več

  • Opravičilo

    Velecenjena madam veleposlanica republike Madžarske, prejmite moje iskreno in globoko opravičilo za nesramno in popolnoma neresnično upodobitev vašega predsednika gospoda Orbana na naslovnici Mladine, ki je pri vas upravičeno povzročila zgražanje in žalost. Več

  • Razrast fašizma

    Pred kratkim mi je pisanje o dogodkih, povezanih z drugo svetovno vojno (2SV), ponovno obudilo moj najbolj boleč spomin in sprožilo potrebo, da ga izlijem na papir. Moja teta in njena hčerkica sta bili v taborišču Jasenovac zverinsko umorjeni. Poznavanje dogajanj v Jasenovcu lahko pripomore, da se grozote 2SV ne bood več ponovile. Več

  • Zeleni alarm

    Naivno sem mislil, da sta interesa vzhodnega in zahodnega kapitala istovetna: ustvarjati njihovim lastnikom optimalni donos z upoštevanjem vedno bolj pomembnih okoljskih standardov. Pa me je sedanja slovenska izkušnja v Prekmurju poučila, da temu vendar ni tako: na zračni razdalji cca 70 km, od severneje ležečih Petišovcev proti jugozahodu v Rogaško Slatino sta dve kompletno različni, okoljsko odgovorni praksi; severno: vodonosnikom mineralne vode v globini več kot 2,0 km grozi izjemno nevarni hidravličnii »fracking«, (prenesen iz neposeljene arktične Kanade!); južno pa izviri iste vode v zdraviliške namene in s tem tudi za prosperiteto kraja Rogaška! Več

  • Marjan Šarec ne verjame v dobronamernost vprašanja Ljudmile Novak

    V širni slovenski politični javnosti, sploh pa v Državnem zboru, se nadaljuje slepomišenje okoli tega, zakaj premier Marjan Šarec ni sprejel povabila Antonia Tajanija in šel nagovorit Evropski parlament (EP). Več

  • Evropo damo, Orbána ne damo

    Spoštovani gospod odgovorni urednik! Več

  • Bodeča neža 2019

    V nekaterih medijih smo zasledili, da je bila podeljena „bodeča neža“ za seksistično izjavo preteklega leta Viliju Ščuki, upokojenemu zdravniku šolske medicine, psihoterapevtu in predavatelju. Podeljevalci so navedli, da naj bi g. Ščuka enačil žrtve spolnega nasilja s storilci. Ker Vilija Ščuko dobro poznamo zaradi intenzivnega sodelovanja v njegovem projektu Brez megle v glavi, želimo predstaviti njega in njegovo delo v realnem kontekstu. Popolnoma zavračamo interpretacijo podeljevalcev, saj smo pri Viliju Ščuki preverili, kaj je rekel, komu, kdaj in v zvezi s čim, zato trdimo, da je »citat« konstrukt. Več

  • Bodeča neža 2019 

    Dne 6. 3. 2019 sem prejel „Bodečo nežo“ za izjavo, ki je bila objavljena na spletnem portalu svet24.si, 29. 6. 2018: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh«. Več

  • V posmeh pravu. Pa tudi morali in etiki

    V tekstu z zgornjim naslovom (Mladina 8.3.2019) je bilo zapisano, da je tožilstvo odstopilo od obtožbe zoper p. Strehovca, ki mu je očitalo sovražni govor zoper več javnosti znanih oseb, ki so se izrekle za pravico do splava. Več

  • Molk ima visoko ceno

    Z zanimanjem prebiram pamflete Bernarda Nežmaha v Mladini, četudi mi niso vedno v veselje. Spoštujem njegov, včasih malo nenavaden pogum, kadar se upira večinskim ocenam aktualnih dogodkov. Teže mi je prebirati kakšne njegove ocene o naši preteklosti. Več

  • Molk ima visoko ceno 

    Spoštovani sosed Bernard, v tvoj osmomarčevski pamflet se ti je prikradlo nekaj netočnosti. Lahko bi ti jih nanizala kar čez domači plot, ko pelješ psa na sprehod, a ker je Mladina verodostojna revija, želim, da tudi bralci »slišijo« za popravke. Torej: Feri Žerdin (tudi nekdanji novinar Mladine) je bil član skupinice, ki je za brucovanje prekmurskih študentov februarja leta 1963 v dveh nočeh spisala študentski časopis Bruc. Ta je bil že naslednje jutro zaplenjen. Feri ni bil v preiskovalnem priporu, kot navajaš. Priprta sta bila Branko Šömen in Rudi Ringbauer. Feri verjetno ni ostal na prostosti zato, ker bi bil manjši grešnik od drugih dveh, temveč zato, da so enega od trojice lahko nadzorovali, s kom se druži. To vem, ker se je družil z menoj in sva imela za seboj večkrat nekoliko nerodno »spremstvo«. Ne vem, če se je prav Feri spraševal o smislu Titove štafete, ker avtorji prispevkov niso podpisani. Tudi (neodgovorno) uredništvo je bilo skupno. Več

  • Cerkveno priznanje

    Spričo poplave vedno novih razkritij o spolnih zlorabah otrok, ki se dogajajo v verskih ustanovah, je jasno, da je o tem potrebno čim več govoriti in razmišljati o preventivi teh gnusnih zločinov. Ne nazadnje so o tem nedavno premlevali v Vatikanu. Pričakovano brez konkretnih zavez. Tudi v zadnji številki Mladine je bil objavljen odličen prispevek na to temo. Zdi pa se mi, da je v zvezi s spolnostjo v Cerkvi marsikaj razumljeno narobe. O homoseksualnosti med duhovniki se večinoma piše kot o neki razvratnosti. Menim, da to ni prav. Homoseksualnost je le redkejša oblika normalne spolnosti, saj prevladuje njen heteroseksualni vzorec. Predvsem je kriva Cerkev, da je bila homoseksualnost dolga stoletja razumljena kot strašen greh, ki zasluži le vse najslabše. Saj je bila homoseksualnost v Evropi še v drugi polovici prejšnjega stoletja kazniva! Ni čudno, da je med nami, “straight” ljudmi, o homoseksualnosti toliko napačnih predstav ter krivičnih predsodkov. Verjetno bo potrebno še kar nekaj časa ter obilice naporov, da bomo sprejeli homoseksualne osebe za povsem normalne, nam enake. Zdrave! Za začetek “terapije”bi morda vzeli v roke knjigo “Less”, prejemnico lanske Pulitzerjeve nagrade. Ali pa kakšno knjigo D. Galguta. Več

  • Pustni rasizem, šege in navade

    Spoštovani g. Pajntar! Več

  • Razrast fašizma

    Vihar okoli škandaloznega revanšističnega cirkusa, ki so si ga (spet) privoščili večno včerajšnji na italijanski strani meje, se je vsaj malce polegel. Torej je čas za razmislek o nas samih. Več

  • Tajani, pač pravi Evropejec

    Približujejo se volitve za Evropski parlament. Stranke v Sloveniji in v drugih državah članicah Evropske unije (EU) predstavljajo svoje liste kandidatov in vse bolj je intenzivna propaganda, naj se državljani udeležimo teh volitev. Več

  • Pustni rasizem

    Pust s šemljenjem je zabaven in sproščujoč praznik, ki pa v sebi nosi tudi nekaj globjega. Za en dan se namreč vsakdo lahko spremeni v nekaj oz. nekoga drugega in na svet pogleda z novimi očmi. Sama po sebi ni nobena maska nespoštljiva. Povsem normalno je, da smo našemljeni v znano osebnost, npr. Ronald Regan, Bob Marley, princesa Diana ali pa v neko splošno tujo skupino ali narod npr. japonski samuraj, francoski mušketir, grenlandski eskim. Vsekakor če se v masko vživimo in jo tudi igramo, dobimo vpogled v neko kulturo oz. osebnost, v katero smo napravljeni in to je nekaj dobrega, nekaj kar zbližuje in odpira svet. Več

  • Razrast fašizma

    Italijanske vojaške enote so 11. aprila 1941 prestopile Rapalsko mejo in zasedle del ozemlja nekdanje Dravske banovine v Kraljevini Jugoslaviji, vključno z glavnim mestom banovine Ljubljano. Dobrodošlico so jim izrekli predstavniki Narodnega sveta, ki jih je vodil dr. Marko Natlačen. Poleg dobrodošlice vojaškim enotam so poslali tudi zahvalno pismo Mussoliniju in italijanskemu kralju. Več

  • Aroganca oblasti

    Spoštovani, v članku avtorica Vesna Teržan opisuje problematiko vodenja investicij s strani ministrstva za gospodarstvo in turizem (MGRT), konkretno paviljona na Svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju. Več

  • Tajno sledenje neosumljenim

    Spoštovani, za zagotovitev objektivnejše obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo, da objavite naslednji odgovor policije v povezavi s člankom, ki je bil 7. februarja 2019 objavljen v tedniku Mladina in na spletni strani z naslovom »Tajno sledenje neosumljenim«. Več

  • Lobiranje po ameriško

    Če se ne motim, se je AmCham Slovenija že do sedaj pritoževala, češ, da Mladinini novinarji navajajo neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi neupravičeno posegajo v ugled in njihovo dobro ime. Posebej jih bode v oči, da avtor Vasja Jager navaja, da promovirajo dejavnost Ameriške gospodarske zbornice (AmCham), ključnega lobističnega mehanizma korporacij iz ZDA. To nikakor ni res, zatrjujejo in v obširnem pojasnilu dokazujejo, da je AmCham Slovenija zasebni zavod, slovenska pravna oseba, ustanovljena s strani slovenskih in mednarodnih podjetij leta 1999, ki jo financirajo, vodijo in usmerjajo člani. Temeljni namen je po njihovem predvsem soustvariti boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Zanikajo tudi navedbe avtorja, da naj bi AmCham Slovenija želel priti do sedežev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Več

  • Ah, kreativnost

    Ministrstvo za kulturo je pripravo in izvedbo projekta Center za kreativnost (CzK) zaupalo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na podlagi izkušenj z zagotavljanjem podpore ustvarjalcem skozi Bienale oblikovanja, in uspešnega vodenja velikih mednarodnih projektov. MAO projekta ne izvaja zaradi zagotavljanja dodatnih sredstev, saj je za dodatna sredstva sposoben poskrbeti sam. Leta 2015 je muzej pri Evropski komisiji tako pridobil projekt Future Architecture, s katerim koordinira podporo za partnerje in ustvarjalce na področju arhitekture za celotno Evropo. Prav uspešno vodenje te platforme je bilo eden od vzrokov za to, da je bil MAO izbran za vodenje projekta CzK, ki na podoben način zagotavlja podporo podjetjem in podjetniško usmerjenim ustvarjalcem v Sloveniji. Več

  • Obračun z dezinformacijami

    Zoper moj članek, v katerem sem primerjal napovedi ministra Zdravka Počivalška, da bo Magna zaposlila 3 tisoč delavcev v tovarni v Hočah, z dejstvom 200 aktualno zaposlenih, kar pomeni, da njegove besede držijo v 7 odstotkih, je protestiral sam minister. – In kaj je povedal? Sklicuje se na vlogo, ki jo je Magna naslovila na ARSO in v kateri navaja namero zaposlitve 3.384 delavcev. Odlično, in kakšna zaveza realnosti je pisanje vloge????? Celo zakon o Magni, ki ga je pred leti sprejel parlament, je temeljil na tisoč zaposlenih, ki jih zdaj ni od nikoder, zakon pa, ne da bi zardel od zadrege, še naprej velja. Več

  • Obračun z dezinformacijami

    V članku »Obračun z dezinformacijami« (25. 1. 2019) je avtor Bernard Nežmah zapisal, da sta januarja 2017 takratni premier Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek napovedovala 3.000 novih delovnih mest v tovarni Magna Steyr v Hočah. Pri tem avtor navaja, da naj bi z delom dejansko začelo le 200 zaposlenih, v nekaj letih pa naj bi število naraslo na 400. Po avtorjevem mnenju je zato napoved novih zaposlitev »ena najhujših dezinformacij, saj dejstva držijo le v 7 odstotkih«. Več

  • Lobiranje po ameriško

    Spoštovani, v skladu s 1. odstavkom 26. člena Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 110/2006, ZMed – UPB1, Ur. list RS št. 47/2012, ZMed-B) vam pošiljamo zahtevo za popravek navedb v članku „Lobiranje po ameriško“, ki ga je napisal Vasja Jager, in je bil objavljen v petek, 25. januarja 2019, v tedniku Mladina in na spletni strani https://www.mladina.si/189282/lobiranje-po-amerisko/, ker so bile v objavljenem članku navedene neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi je bilo neupravičeno poseženo v ugled in dobro ime AmCham Slovenija. Več

  • Pravica umreti

    Izhajajoč iz deklaracije OZN o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Ustave republike Slovenije, nekaterih strokovnih in ad hoc polemikah o evtanaziji, ki se zavzemajo za in proti uzakonitvi evtanazije v Sloveniji, predlagam vladi RS, da naloži stroki in pristojnemu ministrstvu pripravo zakona o evtanaziji. Več

  • Afirmativna pozicija do “izgubljenega” prostora

    Gradbene ograje ločijo Plečnikov stadion za Bežigradom od uporabnika ter ga postavijo na pozicijo degradiranosti – pozicijo, kjer on zgolj razpada. Razpada kot fizični prostor, razpada kot prostor meščanov Ljubljane. Razpada zaradi nestrinjanja zasebnega lastnika in stanovalcev Fondovih blokov. Razpada na očeh javnosti, ki je nanj že pozabila in vlade, ki se ga je rešila. Več

  • Teologi v javnih šolah

    V tekstu z zgornjim naslovom (Mladina, 18.1.2019) je novinar Vasja Jager zapisal, da je teološka fakulteta »prejšnji teden uradno pridobila dodatne pristojnosti na področju ’izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev’, ki poučujejo v javnih šolah«. Avtor je v zvezi s to problematiko citiral tudi stališče Levice – ta meni, da dodatne pristojnosti teološke fakultete ogrožajo načelo ločitve države in verskih skupnosti. Dejstvo je, da že sam obstoj teološke fakultete (TF) v okviru javne univerze, torej Univerze v Ljubljani, ogroža omenjeno načelo. Ne samo to: gre celo za hudo kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve. Kajti TF je ustanova katoliške cerkve in njen del, kar pomeni, da je del katoliške cerkve postal del javne sfere, to je del države. Prišlo je do »zlitja« cerkve in države in ta je zaradi tega izgubila svojo versko nevtralnost. Država tako posreduje v javni prostor katoliško vero in na ta način tudi podpira cerkev, torej organizacijo, za katero je leta 1930 dejal papež Pij XI. »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način,« in leta 1953 papež Pij XII.: »Pripadamo militantni cerkvi …« In del takšne totalitarne in nasilne organizacije spada v javni sektor. Je del države. Absurdno. Več

  • Pravica umreti

    Spoštovani, odmev pravnice Veronike Cukrov me je močno razočaral, toliko, da moram tudi sam prispevati k tej debati. Več

  • Pravica umreti

    Spoštovani! Več

  • Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Pod strukturo demokratične države pa so vseeno, vse do danes, preživeli nekateri protidemokratični temelji diktature, na primer v več delih sodnega sistema. Več

  • Neetični tožilec

    Ko sem prebrala članek »Neetični tožilec« (Mladina, 4. januar), sem se spraševala, ali je naš generalni državni tožilec Šketa neodvisen ali ni. Se je res zaradi politike (NSi) obrnil na komisijo za etiko in integriteto, rekoč, da se bo o nadaljnjih korakih glede vrhovnega državnega tožilca Kozina odločil , ko bo prejel njeno mnenje? V zadnji številki Mladine sem z zadovoljstvom prebrala »odmev« gospe Erike Repovž, svetovalke za odnose z javnostmi pri Vrhovnem tožilstvu RS, da mnenje NSi ni imelo nobenega vpliva, in s tem utrdila moje (naše) zaupanje v neodvisnost te institucije. Mnenje komisije je prišlo in Šketa se je na veliko zgražanje desnice odločil, da ne bo sprožil nobenih konsekvenc. SDS pa si želi Kozinčeve »glave«. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na vlado naslovil poslansko vprašanje, ali je Kozina še primeren za vrhovnega državnega tožilca. Mogoče se ga hočejo znebiti, ker preveč dobro pozna »tajkune«, velike gospodarske kriminalne zgodbe in dejstvo, da so bile » v te brezsramne in rušilne posle vpletene vse glavne družbene strukture«? Več

  • Pravica umreti

    V Mladini z dne 11.01.2019 je bil objavljen članek »Pravica umreti« avtorja Staša Zgonika, v katerem so predstavljeni razlogi za uzakonitev evtanazije v Sloveniji. Najprej bi rada izpostavila, da je prav, da se o tem pogovarjamo, vendar pa je zmotno prepričanje, ki ga je izpostavila Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, da naj pacienti ne bi bili zmožni samostojno odločati o svojem življenju; pravo dopušča samomor, in tudi primer akademika dr. Janka Pleterskega, ki so ga oživljali po očitnem poskusu samomora, je po mojem mnenju sporen s pravnega vidika. Vprašanje državne pomoči (ker dejansko gre pri evtanaziji lahko zgolj za državno pomoč, ne zasebno) pri nečem tako občutljivem, kot je samomor, je sporno, in odprto za zlorabe, četudi morda statistika tega ne pokaže. Posameznik, ki je ujet v težke bolezni, pa naj bodo te psihične ali fizične narave, je zelo dovzeten za katastrofiranje, obup, vdanje v usodo in podpis obrazca za evtanazijo. Vztrajnost v takšni situaciji je ena izmed najlepših človeških vrednot; menim celo, da je vsako življenje zaznamovano z določeno mero trpljenja. Če bi bilo trpljenje naš kriterij za to, ali se odločimo za končanje življenja, ali ne, nas ne bi ostalo prav veliko. Menim, da je nagon po preživetju pomemben del človeške narave ter bi tako moral biti tudi vrednota, ki jo spodbujamo kot družba, tako sekularni kot verujoči deli nje. Želja po smrti je anomalija, in prav zato tako kontroverzna kot to zgroženo opisuje članek. Več

  • Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Težko je v nekaj besedah strniti zgodovino naroda, ki je v 18. stoletju ostal brez svoje državnosti in bil nato sistematično zatiran s strani države, ki ga je stoletja skušala raznaroditi. Vseeno predlagam sledeči povzetek, izhajajoč iz biografskih podatkov o katalonskih predsednikih vlade, od obnovitve avtonomne vlade leta 1931, ko je bila ustanovljena Republika (zahvaljujoč v dobri meri katalonskemu nacionalizmu, ki je igral pomemben del pri odstavitvi burbonske monarhije) pa vse do danes: Od devetih predsednikov vlade v tem obdobju, jih je bilo pet primorano dalj časa živeti v izgnanstvu, dva sta bila zaradi svojih demokratičnih idej zaprta, osem jih je bilo izpostavljenih takšni ali drugačni upravni represiji in eden, potem ko ga je Gestapo predal Francu, je bil usmrčen v okupirani Franciji (in za to se španska država nikoli ni opravičila niti ni obsodila procesa, polnega nepravilnosti). Samo en predsednik vlade, José Montilla (2006-2010), edini, ki je deloval v skladu z navodili iz Madrida, je ostal nedotaknjen ... vsaj do zdaj. Več

  • Intervju: Samo Fakin, minister za zdravje

    Ko preberemo tako odličen in dobro pripravljen intervju, kot je tokratni B. Mekine z ministrom za zdravje, se zdijo pred kratkim napisane kritike ’’vagonarjev’’ (če uporabim njihovo izrazoslovje) z GZS še bolj za lase privlečene. Menim, da niti ni bil potreben komentar na komično pisanje g. Hribar Miliča, saj se dobro razumejo vloge v družbi, ki jih igramo. Pomen medijev je seveda daleč nad kakršnimikoli ekonomskimi opredelitvami. Gledanje na celotno življenje skozi neke specifične ekonomske parametre, popolnoma brez upoštevanja etike, je pravzaprav neke vrste duševna bolezen in pomemben vzrok antisocialnega obnašanja. Kot družba bi morali predvsem odklopiti vagon s prenapetimi neoliberalci, ki zastrupljajo družbo, prav ta vagon je tisti, ki je daleč najtežji za vse. Več

  • Veliki brat vas opazuje

    V reviji Mladina, dne 4.1.2019, je bilo podjetju Outfit7 Limited v članku z naslovom “Veliki brat vas opazuje” očitano več neresničnih dejstev. Več

  • Neetični tožilec

    Spoštovani odgovorni urednik gospod Grega Repovž, v članku z naslovom: Neetični tožilec, objavljenim v Mladini, dne 4. januarja 2019, ste bralcem posredovali napačno informacijo, da je Generalni državni tožilec RS Drago Šketa postopek pred Komisijo za etiko in integriteto glede javno izraženega mnenja vrhovnega državnega tožilca mag. Jožeta Kozine dne 28.9. 2018 na 1.seji Odbora za pravosodje, sprožil po tem, ko mu je to »predlagala« politična stranka NSi, kar ne drži. Kot izhaja iz preverljivih podatkov iz naše dokumentacije, smo predlog NSi za uvedbo disciplinskega postopka proti vrhovnemu državnemu tožilcu Jožetu Kozini prejeli 4.10. 2018, Komisija za etiko in integriteto pa je zaprosilo za obravnavo primera prejela dan prej, dne 3. 10. 2018. Več

  • Skoči, pet!

    Najprej pohvala Mladini in njenemu novinarju, ker sta dregnila v osje gnezdo, v ocenjevanje šolske športne vzgoje (Skoči, pet!, 30. nov. 2018). O tem vprašanju je bilo v zadnjih tridesetih letih že veliko napisanega. Vrsta področnih strokovnjakov se je zavzemala za humanizacijo tega šolskega predmeta, ta pa se pokaže v prvi vrsti v načinu ocenjevanja. Žal ideologi šolske športne vzgoje in pristojna šolska oblast še kar naprej trmasto vztrajajo pri petštevilčnem ocenjevanju tega predmeta. Največkrat ocenjevanje tega predmeta zagovarjajo zgolj zaradi tega, ker v šoli ocenjujejo tudi druge predmete. Takšno stališče je formalistično, birokratsko in daleč od vsestranske strokovne osvetlitve vprašanja. Športna vzgoja je namreč posebno vzgojno-izobraževalno področje, ki terja posebno vzgojno strategijo. Del te pa je tudi ocenjevanje. Pričujoči odziv se nanaša predvsem na osnovno šolo. Žal uredniška omejitev prostora ne dopušča poglobljene osvetlitve tega vprašanja. Več

  • Pamflet

    V članku je opisan primer okoljsko problematičnega umeščanja v prostor na območju Ljubljane, ki lahko ogrozi vodne vire glavnega mesta. Gre za zbirni kanal, s projektno oznako C0, za fekalne odplake s širšega zaledja Ljubljane, ki jih načrtovalci vodijo preko vodovarstvenega območja, v bližini vodnega zajetja Kleče. Proti temu je zadnje čase v javnosti objavljeno veliko ugovorov, predvsem iz bojazni, da kakršna koli kanalizacija za fekalne odplake takega obsega preko vodovarstvenega območja nikakor ne bi smela potekati. Ugovori odločujočih pri projektu so, da je načrtovanje te gradnje staro, in torej »verodostojno«, opravičevanje župana pa, da je načrt bil potrjen še pred obdobjem njegovega županovanja. Tudi pisec prispevka omenja, da naj bi bil načrt (oziroma vsaj ideja?) star že 40 let. Več

  • Intervju: Samo Fakin

    Primarni pediatri se pridružujemo apelom gorenjskih, mariborskih in celjskih kolegic in kolegov družinske medicine in jih v njihovih zahtevah po odpravi nepotrebnih administrativnih obremenitev iz naših ambulant povsem podpiramo. Primarni pediatri skrbimo za petino državljanov Slovenije. Naše poslanstvo je primarna preventiva, torej ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov ter zgodnje odkrivanje znakov bolezni, tako da jih lahko pozdravimo brez posledic. Žal pa otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer. Te se kažejo na številnih področjih družbe – v zdravstvu, izobraževanju, (ne)zaposlenosti njihovih staršev in za razvito državo nedopustno velikem deležu revnih. Njihove in njihovih staršev stiske se odražajo v naraščanju tako telesnih kot duševnih bolezni pri njih in tako večajo naše vsakdanje obremenitve. Več

  • Intervju: Quim Torro

    Štirje politični zaporniki in borci za neodvisnost Katalonije že 17 dni gladovno stavkajo. Eden izmed njih je zaradi zdravstvenih težav moral biti premeščen v bolnišnico. Vsi štirje so že več kot leto dni v priporu in so se odločili za gladovno stavko, da bi od Ustavnega sodišča - najvišjega sodišča v Španiji - zahtevali, da preneha odlašati z odgovorom na njihove zahteve po sodni zaščiti. V skladu s špansko zakonodajo je odziv na takšno zahtevo potrebno podati v roku največ 30. dni, v tem primeru pa je od prvih zahtev minilo že več kot eno leto! Ustavno sodišče tako zavlačuje z odgovorom, da bi preprečilo, da se na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovi zahteva za oceno, ali je prišlo do kršitve pravic teh zapornikov. Več

  • Praznik knjige za 1324, 92 evra

    Spoštovani, ker se v zadnjem času v slovenskem medijskem prostoru in na socialnih omrežjih pojavljajo vprašanja v zvezi z izvedbo Slovenskega knjižnega sejma (SKS), v katerih mrgoli netočnih namigovanj na osnovi nerealnih predpostavk, podajamo organizatorji naslednje pojasnilo: SKS je naša najstarejša knjižna prireditev– njegov začetek sega v leto 1972 – in hkrati največja, saj ga v petih dneh obišče skoraj štirideset tisoč obiskovalcev, osem tisoč otrok in mladih, sodeluje več kot sto razstavljavcev, skoraj tisoč sodelujočih na več kot tristotih spremljajočih dogodkih. Pri organizaciji in izvedbi sodeluje več kot sto ljudi, ki prispevajo več kot tisoč petsto ur svojega dela. V svoji dolgoletni zgodovini je doživel veliko sprememb. Prvi štirje sejmi so bili na Gospodarskem razstavišču (GR), vsi naslednji pa v Cankarjevem domu (CD). Do leta 2003 so založbe v Veliki sprejemni dvorani (VSD) svoje knjige le razstavljale, niso pa jih mogle prodajati. Pred osmimi leti je bila ukinjena vstopnina, leto pozneje pa je bilo odprto tudi Drugo preddverje (P-2). Več

  • Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Spoštovani, v zadnji Mladini (14. 12. 2018) je bilo objavljeno pismo gospe Eke Vogelnik. Gre za pismo, ki naj bi bilo odziv na izvrsten novembrski članek Vesne Teržan pod zgornjim naslovom, ki je bil posvečen Ajši Pengov, lutkovni umetnici, ki je pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Sloveniji (in Bosni) v prejšnjem stoletju. Več

  • Menedžerska kriza

    Spoštovani g. Samo Hribar Milič!
    Hvala za vaš odziv na uvodnik z zgornjim naslovom. V njem ste se prepoznali ter v odgovoru na očeh javnosti pokazali vse, kar sem izpostavil: vzvišenost in nezmožnost normalnega sporazumevanja. Pozoren bralec je lahko opazil, da v uradnem odzivu v imenu ugledne institucije ne uporabite niti formalnih nagovorov, osnov bontona. Malce ste zmanipulirali podatke o Mladini, izpustili panogo (primerjave delate povprek, da dosežete bolj dramatičen učinek), primerjali Mladinine rezultate s kategorijo »mediji v mestu« (le kaj bi to bilo) … A ne mislim vam ugovarjati, ker je vaš opis medijske krajine v bistvu točen. Tisk je v velikih težavah, odgovora na tehnološke spremembe ne najde panoga v celoti (v svetovnem merilu), naklade polzijo navzdol. Naklada Mladini sicer nazaduje počasneje kot primerljivim medijem, a to ni dobra tolažba. Drži, da so plače na Mladini nižje od povprečja v panogi. Ne samo to: vsak evro trikrat obrnemo, zato vemo, kako naporno je tako poslovati. Lahko bi imeli bistveno boljše rezultate, če bi začeli delati bolj rumeno, če bi tako kot marsikateri drug medij dopustili hibridno oglaševanje (ki je sicer nezakonito), če bi avtorjem plačevali le prek avtorskih pogodb … A se držimo načel, ki jih zagovarjamo tudi v svojih člankih. Vse, kar ste navedli, g. Hribar Milič, in kar sem dodal sam, je javno znano in dostopno. Obstaja bistvena razlika. V nasprotju z vami ne kažemo s prstom na državo, ne govorimo, da so davki previsoki, ne dajemo zaposlenih v nič, ne govorimo o bogatih revežih, temveč se zavzemamo za uzakonitev višje minimalne plače, za dobro delovno zakonodajo, za uvedbo višjih prispevkov za zdravstvo, ki bodo solidarni, ne govorimo, da je za naše težave kriv javni sektor, itd. Verjamem, da vas je članek prizadel. Govori o tem, da aroganca sedanjega vodstva GZS – ki jo tako nazorno razkrije tudi vaš odgovor – škoduje menedžerjem in gospodarstvu. S pozdravi in dobrimi željami v prihajajočem letu,  Več

  • Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Prispevek Vesne Teržan o slovenskem lutkarstvu bi rada dopolnila z nekaj svojimi razmisleki. Več

  • Menedžerska kriza

    7. 12. 2018 je Grega Repovž v Uvodniku tednika Mladina izpostavil, da imamo opravka z menedžersko krizo, ki se kaže v njihovi družbeni neotesanosti, vzvišenosti, nezmožnosti sporazumevanja z delojemalci, nizki produktivnosti, krčenju plač in odpovedovanju kolektivnih pogodb, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pa, da že desetletje vodijo neomikani in grobi ljudje brez vizije in sposobnosti širšega razmisleka. Ocena je ostra in žaljiva do menedžerjev in tudi do posameznikov na gospodarski zbornici, predvsem pa ne ponuja nobenih konkretnih argumentov. Moč svoje osti naslanja na eno izjavo, ki jo Mladina že nekaj časa secira, iztrgano iz konteksta, ignorirajoč vse argumente v zvezi z rastjo minimalnih plač in dodatnimi pojasnili same izjave. Ampak, o tem kdaj drugič. Tokrat poglejmo, kako zmotne in neosnovane so Repovževe ocene. 1. V Sloveniji smo imeli in imamo visoko razvit socialni dialog v gospodarstvu. Smo med nekaj državami v EU, ki ima najmanj štrajkov in eno največjih pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Imamo 22 veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, večina med njimi z razširjeno veljavnostjo, kar pomeni, da veljajo za vse zaposlene v panogi. Pri oblikovanju in sklepanju kolektivnih pogodb se razvijajo tudi konfliktne situacije in kratkotrajna pat razmerja, ko se zdi, da ni rešitve, vendar pa je do sedaj na koncu še vedno prevladal razum in odgovornost ter je bil sklenjen kompromis. Od kje Repovžu osnova za trditev o resnem nazadovanju socialnega dialoga, ve le on sam, ampak v času največje krize slovenskega gospodarstva so sistem kolektivnih pogodb in socialni dialog lahko ohranili le menedžerji, ki so bili sposobni empatije in sodelovanja in ki so ohranili, ne pa izgubili intelektualni potencial. 2. Repovž tudi ocenjuje, da se omejenost menedžerske elite kaže v nizki produktivnosti slovenskega gospodarstva. In za to ne navede nobenega argumenta. Mogoče izhaja iz Mladininega poslovnega modela, ki je iz nekdaj uspešne blagovne znamke pripeljal družbo na rob uspešnega poslovanja. Dodana vrednost na Mladini je v 10 letih upadla za 23 %, prihodki na zaposlenega za 66 %, znižali so stroške dela, tako, da so plače na Mladini za 15 % do 40 % nižje kot pri konkurenčnih medijih v mestu in v njihovem tržnem segmentu. Če se bodo plače v Sloveniji res povečale za 8 %, bo Mladina zašla v globoke rdeče številke. Več

  • Je Merc določil pravo mero?

    Zadnje dni smo v medijih lahko brali o primeru gospoda Merca, sedaj že upokojenega ravnatelja OŠ Prule. Novica vsekakor ni ostala neopažena, med ljudi je vnesla nemalo čustvenih odzivov, predvsem pa, kar je bolj pomembno, upravičeno zaskrbljenost. Upam si trditi, da predvsem zaskrbljenost nad obstoječo zakonodajo. Menim, da je napočil kritičen trenutek, da šolske oblasti pošteno zavihajo rokave in se posvetijo tej pereči problematiki. Na pristojnem ministrstvu so predolgo molčali. Več

  • Dušan Merc

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Je Merc določil pravo mero?

    Dovolite kratek odziv na članek Petra Petrovčiča: »Je Merc določil pravo mero?«, št.: 49, 7.11.2018 Naj najprej odgovorim na naslov: Je, da, točno in natančno je Merc določil pravo mero, edino pravo mero!« Oglašam pa se zgolj zaradi trditev, ki jih je v članku zapisal novinar Peter Petrovčič, da je bila OŠ Prule vodena bolj po domače, kar naj bi kazali izsledki šolskega inšpektorja. Za mnoge moje odločitve naj bi ne bilo moč najti nobenih pisnih sledi. Več

  • Vprašanja organizatorjem Slovenskega knjižnega sejma

    Spoštovani, v imenu zainteresirane javnosti z namenom širše debate in izboljšanja obstoječega stanja prireditelje Slovenskega knjižnega sejma (SKS) po tem, ko v komunikaciji na socialnem omrežju nisem prejela odgovorov, še javno sprašujem: 1) Kdo določa ceno za kvadratni meter stojnice na SKS in zakaj je slednja, ob upoštevanju aktualnih parametrov na slovenskem založniškem trgu in slovenske knjigotrške realnosti, 122 €/m2 (z DDV 148,84 €)? Čemu Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) v primeru, če ceno določa Cankarjev dom (CD), ne izpogaja boljših pogojev in drastično nižjih cen za svoje članice_ ter vse ostale sodelujoče na sejmu? 2) Vsota sredstev najetih površin za stojnice, izračunana po podatkih, dostopnih na spletni strani SKS, znaša za 1279 m2 156.038 € (z DDV 190.366,36 €), v kar niso vključeni Bazar malih založnikov v drugem preddverju (28 x 180 € = 5.060 €, z DDV 6.168,80 €), stojnica Ljubljane, mesta literature ter stojnica države gostje (skupno 57,5 m2 = 7.015 €, z DDV 8.558,30 €), kar skupno znaša 168.113 € (z DDV 205.093,46 €). Lahko ta izračun potrdite oz. po potrebi korigirate? 3) Kako natančno so ta sredstva razdeljena? Kdo prejme kakšno vsoto in za kaj natančno se porabi? 4) Po nekaterih navedbah obstajajo na SKS popusti za določene razstavljavce_. Lahko javno potrdite oz. ovržete te navedbe? Če obstajajo, po kakšnih kriterijih se podeljujejo ter kdo, v kakšnem obsegu ter zakaj jih je deležen? 5) Kakšno konkretno je pri organizaciji SKS razmerje med ZKZK in CD? Kakšna so pogajalska razmerja in kdo konkretno odloča o čem? 6) Zakaj je nujni predpogoj za udeležbo na SKS vpis v (elektronski) katalog razstavljavcev_ in zakaj ta vpis stane 110 € + DDV = 134,20 €? 7) Kdo določa cene električnih in internetnih priključkov na sejmu, čemu je za 6 dni trajanja sejma dopuščena tarifa električnega priključka na razstavljavca_ 70,76 € v predplačilu (do 1. 11.) oz. 86,47 € po 2. 11. ter zakaj oboje ni brezplačno vključeno v ceno najema prostora za stojnico? 8) Zakaj ZKZK dopušča tako drastično slabšanje pogojev postavljanja in podiranja stojnic, ki so absolutno podrejeni programu CD in so za posamezne prostorske nivoje različni, kar je diskriminatorno, in za svoje članice_ in ostale sodelujoče ob omenjenih cenah/m2 stojnic ne izpogaja sprejemljivih osnovnih delovnih pogojev? Več

  • Oče naroda s krvavimi rokami

    Med slovenskimi osebnostmi 20. stoletja vsekakor izstopa Rudolf Maister. 30. oktobra 1918 je Mariborski (nemški) občinski svet razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Maister je nemudoma prevzel v mestu vojaško oblast; slovenski Narodni svet za Štajersko pa ga je podprl in mu podelil generalski čin. Prevzel je vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko ter pripravil vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Več

  • Popolna družina

    Spoštovani, pišemo vam glede članka z naslovom »Popolna družina« avtorja Izaka Koširja, ki je bil 30. novembra objavljen v Mladini št. 48 in njeni spletni izdaji. Več

  • Koline

    Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj je edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika naše države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija), pa ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani gospod Šauperl. Kljub polstoletnemu bivanju v Ljubljani se še vedno čutim tudi Štajerca. Tudi zato Štajercev nimam za omejene. Že večkrat sem bil tudi v Dupleku in zdi se mi lep kraj. Seveda pa je majhen. To ne pomeni, da so ljudje iz majhnih krajev majhni. Majhni pa so tisti, ki hodijo v majhne kraje zato, da bi bili videti večji. Samo to sem hotel povedati, ko sem v kolumni o naši politiki, ki se v tujih prestolnicah praviloma čuti majhno, manjvrednostne občutke pa si rada zdravi z v glavnem praznimi, ritualnimi obiski po domačih »provincah«, postavil Sp. Duplek v naslov. Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, pomembna je akcija, bolj kot drža. Več

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani, Jugozahodno od Trojan se je razpaslo, da kadar hočete predstaviti Slovenca-Butalca, uporabite nek rovtarski naglas ali pojme, kot je „Sp. Duplek“. 1) v Sloveniji obstaja 45 priznanih (menda ja enakovrednih!) narečij, 2) (vam smešno ime) Duplek - morda zaradi duplin v peščenjaku ob Dravi, zaradi pojma „duplirati“ ali „ducat“ iz Rimskih časov (od tu je svetobarbarski kamen, s katerim je zgrajenega polovica Ptuja od Rimljanov sem) tudi zaradi priznanih splavarjev - naj za vas bo nekaj več kot le prispodoba za omejence, 3) bližnji Ptuj bo star 1950 let! - za onkrajtrojance pa so ti krajani kar-pač-že; Duplek je sosed Ptuja!, 4) grad Vurberk je bil odločilen branik v ponavljajočih se turških vdorih, 5) ste brali Partljičevo knjigo o Dupleku?, 5) ko boste onstran Trojan a) v govorjenju uporabljali tudi drugi slovnični sklon, b) nehali med dva soglasnika vrivati samoglasnik, c) se nehali izražati kot „ ... 2 milijona Slovencev in pol ...“, č) nehali v stavkih postavljati glagol na koncu, ... tedaj vam bomo morda blagohotno dovolili, da se nas kdaj tudi šaljivo spomnite! Več

  • Pravica ali grožnja?

    Pozdravljeni, v članku „Pravica ali grožnja“ g. Črnič sprašuje, kaj je laična šola: tista, ki izhaja iz tega, da smo vsi enaki ali tista, ki upošteva različnost učencev? Več

  • Ne država, drža

    Spoštovani, nekako na prelomu iz stare oblasti v novo se je pri nas zganjalo mnogo protislovanskega, ne samo protijugoslovanskega. Nekateri ihtavi osamosvojitelji so hoteli z ulic in gostiln pregnati čevapčiće, ražnjiće … kar vso balkansko kulinariko. Teh besed se ni smelo javno uporabljati. Več

  • Orbanov napad

    Spoštovani, že dolga leta sva redna gosta Lendavskih toplic. Hotel Lipa nas vdano pričakuje ob termalnem kopališču in velikem lipovem parku. Voda s parafinom ima blagodejne učinke na telo, dobrovoljni gostitelji pa kljub slabim plačam poskrbijo za dobro vzdušje. Uživava ob pogledu na Lendavske gorice, ki jih krasi trta, nanizana v skoraj pravilne geometrijske like. Ob sprehodih med njimi sva lahko do nedavnega srečevala zidanico pisatelja Miška Kranjca. Zdaj se je, žal, porušila, ker se niso znali dogovoriti za plačilo obnove. Na vrhu goric se kot veliko prepleteno štorkljino gnezdo daleč naokrog (po štirih državah) bahavo ozira razgledni stolp. Bilo je veliko kritik na njegov račun, preden so ga zgradili. Zdaj pa je »Vinarium« postal izredno priljubljena zanimivost. Na drugi strani toplic se raztezajo širne prekmurske ravnice, ki netijo občutke miru, odprtosti in svobode. Rada prihajava v ta posebni kotiček naše dežele. Med domačini ni bilo težko najti pravih prijateljev, ki se radi večkrat pohvalijo, da govorijo najbolj pravilno slovenščino v državi. Mislim, da imajo celo prav. Po mestecu odzvanja tudi madžarščina, zdi se, da vedno bolj glasno in pogosto. Normalno, bomo rekli, če gledamo od daleč, saj tu prebiva madžarska manjšina. Več

  • Intervju: Zoran Janković

    Zoran Janković, župan Ljubljane, je v intervjuju, ki ga je dal Mladininemu novinarju Borutu Mekini, na novinarjevo pripombo, da »V Ljubljani imamo eno neprofitno stanovanje na približno 70 prebivalcev … in da turističnega navala ne uravnotežujemo tako, da neprivilegirani ne bi bili prikrajšani«, odgovori, da »smo v Sloveniji prvi na svetu po številu lastniških stanovanj. Vsak si želi kupiti stanovanje in ga ne želi najemati«. Obe trditvi sta netočni, saj tako kot Slovenija ni prva na svetu po številu lastniških stanovanj (že znotraj EU nas po tem prekašajo Romunija, Hrvaška, Madžarska, Litva, Latvija), kot tudi ne po deležu prebivalstva, ki živi v lastniških stanovanjih. In sicer, leta 2015 je v EU-28 v lastniških stanovanjih živelo skoraj 70% prebivalstva, v Sloveniji pa dobrih 76% (vir: Eurostat). Druga trditev pa (predvidevam) izhaja iz splošnega prepričanja, da želi večina Slovencev_k živeti v lastnem domu oziroma stanovanju, ki je podkrepljeno tudi z različnimi anketami, ki so pokazale, da želi v lastni hiši živeti v povprečju 90% anketirancev_k. Več

  • Pravica ali grožnja?

    Spoštovani, ob branju zanimivega teksta z gornjim naslovom sem opazil molk o osebnih dokumentih. Za življenje v Evropi so osebni dokumenti nepogrešljivi, zanje pa je nujno potrebna slika obraza. V članku se poimensko navajata dve gospe: gospa Pašić Bišić nosi hidžab, gospa Dervišević pa si zakriva obraz, saj nosi nikab. A med njima je velika razlika. Več

  • O Nerojenih otrocih - 2.

    V 43. Mladini je bilo objavljeno pismo g. Vinka Kosa, kjer je z argumenti skušal dokazati, da je ženska lastnica svojega telesa le do takrat, dokler ne “pripusti” moškega tako blizu, da je možen čudež: pojavitev novega človeka. Več

  • Strah pred ščegetavčkom

    Zanimiva predstavitev zanimivega stripa Liv Strömquist, v kateri avtor ugotavlja, da »smo še vedno zaostali in zaplankani, prostovoljne žrtve kardinalnih neumnosti, ki so jih v zgodovini skupaj pacali skoraj izključno moški...« in eno prispeva tudi sam: »... besede menstruacija, menopavza in tudi women imajo v korenu besedo men, moške«! V izogib gibanju za feminizacijo zgoraj navedenih pojmov, pojasnilo, ki ga najdemo v Slovenskem etimološkem slovarju (dostop 31. 10. 2018 na https://fran.si/193/ marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar): Menstruacija: Prevzeto iz sodobnih evr. jezikov, nem. Menstruation, frc. menstruation. Beseda je izpeljana iz lat. mēnstrua ‛mesečno perilo’, kar je v kolektivni obliki posamostaljeni pridevnik mēnstruus ‛mesečen’, izpeljan iz lat. mēnsis ‛mesec’ (He, 315). Več

  • Za starše in otroke gre

    V Mladini smo 26. 10. 2018 v članku z naslovom Za starše in otroke gre zasledili navedbe v zvezi s stališčem Varuha do stavke. Zaradi objektivne obveščenosti bralcev Mladine podajamo pojasnilo. Avtor članka poudarja, da želi Varuh človekovih pravic RS oziroma varuhinja omejiti pravice delavcev. V zvezi s tem pridobi komentar predsednika SVIZ-a Branimirja Štruklja, ki predlog varuhinje oceni kot enostranski. Doda, da naj bi takšna mnenja »dodatno načenjala delavske pravice«. Več

  • Sto let slovenske državnosti

    Te dni mineva sto let od ene največjih morij v človeški zgodovini, prve svetovne vojne, ki se je uradno končala 1.11.1918 leta. Z njenim koncem je propadla tudi ena največjih dinastij v Evropi, habsburško cesarstvo. V srednji in jugovzhodni Evropi so se meje začele risati na novo. To so bili zgodovinski trenutki, katerih posledice so še danes bolj ali manj enake. Nastale so nove države in po tistem več nobena nova, ki ne bi imela že takrat atributov državnosti (kot na primer banovine in pozneje republike v Jugoslaviji). Kdor je bil takrat zraven, se je zapisal v zgodovino, kogar ni bilo, tega ni uspel narediti vse do danes. In Slovenija je bila zraven in tako zgradila temelje za Kraljevino Jugoslavijo, Socialistično Jugoslavijo in samostojno Slovenijo. Samostojnost Slovenije je iz državne ureditve v državno ureditev rastla, vse do popolne samostojnosti. Če vsaj malo špekuliramo, lahko rečemo, če ne bi bilo 29. 10. 1918, tudi samostojne Slovenije ne bi bilo. In če še malo razmišljamo, je popolnoma jasno, da slovenska državnost temelji na zgornjem datumu. Torej te dni praznujemo 100 let slovenske državnosti! Toda pod vplivom veličastnega dejanja slovenske dokončne osamosvojitve leta 1991, kar malo ali zelo in neopravičeno pozabljamo na temelje, ki so omogočili to osamosvojitev oz. nastanek suverene države Slovenije. Več

  • Oko iz Mordorja

    Preseneča me že besedilo sicer meni pravičnostno, trezno naravnanega pisca pisem Jožefa Praprotnika, tokrat pa menim, da je z napadom na glavnega tožilca Draga Šketo močno zgrešil. Več

  • Oko iz Mordorja

    Smo na pragu neverjetnega odkritja, katerega rezultanta nas bo zanesljivo rešila vseh problemov, s katerimi se sooča sodobna slovenska družba. In do tega nas niso pripeljali znanstveniki v laboratorijih, niti strokovnjaki inštitutov, kot Jožef Stefan, niti najuglednejši doktorji medicine, temveč pravnik. Prav ste prebrali: pravnik, generalni državni tožilec Drago Šketa. Njegovo pogruntacijo imenujemo preprosto Šketov teorem in se matematično razloži preprosto tako: iz predhodno osvojenih aksiomov ali v obliki implikacije P v Q (P =hipoteza ali predpostavka in Q=konec ali trditev). Več

  • O nerojenih otrocih

    Božidar Slapšak ponavlja sintagmi »pravica do izbire« in »odločanje ženske o lastnem telesu«. Več

  • Sramota nezelenosti

    V Silicijevi dolini in še kje na našem planetu je bogastvo posameznikov poletelo v nebo, čeprav na svetu ni bilo še nikoli toliko revežev, med katerimi umira samo zaradi lakote na tisoče otrok vsak dan. Med redkimi državami z vesoljskimi programi je tudi Indija, kjer kar pol milijarde ljudi nima niti stranišča, da o drugem niti ne govorimo. Klimatske spremembe in številne vojne grozijo, da bo beguncev z ogroženih območij vedno več, tudi na stotine milijonov, zato se bogatini že tresejo pred pobesnelo revščino. Ne jamrajo, pač pa zase že iščejo rešitve. Tudi v vesolju in globoko pod zemljo. Več

  • Javno pismo

    Člani društva SRP smo zgroženi nad objavo javnega razpisa revije Demokracija in založbe Nova obzorja, d. o. o. za »izvirno slovensko pravljico, ki bo primerna za otroke do 10. leta starosti«, kar pomeni dodatno znamenje fašizacije slovenske države: skozi ta razpis se je Janševa stranka spravila na najmlajše, da bi jih pod krinko nekakšnega sprevrženega domoljubja z namenom vzgajati ksenofobno, rasistično in sovražno mladino do drugačnih posameznikov. Več

  • Dobri stric iz Amerike

    Spoštovani, v skladu s 1. odstavkom 26. člena Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 110/2006, ZMed – UPB1, Ur. list RS št. 47/2012, ZMed-B) vam pošiljamo zahtevo za popravek navedb v članku „Dobri stric iz Amerike“, ki ga je napisal Vasja Jager, in je bil objavljen v petek, 5. oktobra 2018, v tedniku Mladina in na spletni strani https:// www.mladina.si/187655/dobri-stric-iz-amerike/, ker so bile v objavljenem članku navedene neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi je bilo neupravičeno poseženo v ugled in dobro ime AmCham Slovenija. Več

  • Marksistično pravosodje? Prej nasprotno

    Spoštovani, čutim dolžnost, da se odzovem na članek z naslovom »Marksistično pravosodje? Prej nasprotno« avtorja Petra Petrovčiča. Mi, ki smo bili dolgo brez zaposlitve in kot delojemalci in brezposelni deležni hudih zmerljivk, vemo, da je vrhovni državni tožilec Jože Kozina v državnem zboru spregovoril o dejanskih razmerah in stanju, v katerem se je znašel slovenski slehernik kot delojemalec. Tožilec Jože Kozina je pokončni mož, da je malo takih, njegova stališča pa so tako sveža v tem svetu, kjer ljudje moči zagovarjajo neoliberalizem in izkoriščanje delavnega naroda. Za tiste, ki tako zlahka izrekajo svoja mnenja o dejanskih razmerah, na primer za dr. Mateja Avblja, je samo ena možnost, da bodo spoznali, o čem sploh govorijo: naj gredo za tri mesece delat v nočno izmeno v novomeški Revoz. Več

  • Pokvarjeni moralni kompas

    Tudi slovenski del vesoljne cerkve je v istih težavah kot po vsem svetu in za svoj prav se bori s popolnoma istimi sredstvi. Če so težave večje, se zapre, umolkne, kar se je zgodilo letos (spet) po papeževem obisku Irske. Problemi so težki in jih ni mogoče razrešiti enostavno. Vzrok so temeljne dogme, ki slonijo tudi na starih, privzetih izročilih, med drugimi tudi na desetih božjih zapovedih, ki jih je davno pred našim štetjem zapisal Mojzes. Če je papež poskušal v katehezi nekako uveljaviti zapoved: ne ubijaj, mu pri naslednji: ne nečistuj ne gre. Zagata je skoraj nepremostljiva. Več

  • Tišina hrupa

    V 41. številki Mladine (12. oktober 2018) je v besedilu z naslovom Tišina hrupa B. Nežmah zapisal, da tožilka preganja tajnika slovenske škofovske konference T. Strehovca zaradi njegove objave »imen skupine oseb in organizacij, ki so podpisale pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, ter da jih je s poimenovanjem abortivni lobi žalil ter širil sovraštvo.« V nadaljevanju svojo kritiko tožilke izpelje v očitek, da preganja Strehovca zato, ker je ponavljal cerkveno doktrino, in ji očita trditev, da cerkev s svojim naukom razpihuje sovraštvo. Več

  • Popravek

    V članku o vrstnih hišah z naslovom Nazaj v prihodnost (Mladina 25, priloga Bivanje) sem napačno pripisal avtorstvo urbanističnega načrta naselja Mostec v Ljubljani. Urbanizem tega naselja so zasnovali Janez Vrhunc, Tomaž Mächtig in Urša Vrhunc, ki so s svojo rešitvijo zmagali na Natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno zasnovo naselja Mostec ob Koseškem bajerju leta 1995. Avtorji so kasneje izdelali tudi zazidalni načrt, arhitekturne projekte za posamezne tipologije stavb pa so izdelali različni arhitekti, med drugimi tudi avtorji urbanizma. Prizadetim se za napako opravičujem.  Več

  • Pravice nam bodo izborile elite?

    Pošteni ljudje so bili pogosto prepričani, da so dobri sodniki tisti, ki vsem enako in pošteno sodijo. Seveda pa je bilo v preteklosti pogosto tudi drugače, saj so imeli fevdalni gospodje tudi sodno oblast s temnicami in gavgami ter pravico do obešanja podložnikov, do prve noči in še za vse drugo, kar so si poželeli. Vladarjem in plemstvu je ljudstvo vedno sodilo brez sodnikov in brez zakonov, vendar samo ob puntih in revolucijah. Vedno pa so bili sodniki pokorni elitam vseh vrst na oblasti, ki so določale zakone. V sedanjih družbenih razmerah je oblast s sodniki in odvetniki prešla na višjo stopnjo zavedanja, zato so drugačna tudi merila za sodnike, saj je vse odvisno od tega, h katerim našim elitam se politično nagibajo sodniki, odvetniki, osumljenci, prevaranti in roparji. Več

  • Dobri stric iz Amerike

    V zadnji Mladini je bila objavljena skupinska fotografija mojih kolegic na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je potekala zaključna prireditev projekta Partnerstvo za spremembe v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti. Tudi sam se bil v dvorani, prireditev je bila tako rekoč obvezna in pred mojimi očmi se je odvijala predstava mojih predstojnikov, ki so se veselo in razigrano razgibavali na odru. Nekoč pred leti sem bil na predstavi monodrame v izvedbi direktorice gledališča. S kolegom sva sedela v prvi vrsti in direktorica se je na odru zvijala v tančicah in pritajeni svetlobi. Kolega je pripomnil: »Direktor ima pisarno, v kateri naj dela in vodi gledališče, ne pa da se na odru zvira in gunca afne.« Tudi moja izkušnja s partnerstvom je bila zanimiva: V podjetju, kjer sem bil vključen, so me seznanili z njihovim načinom upravljanja. Več

  • 12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Pisma bralcev

    Protest zoper javni razpis tednika Demokracija in založbe Nova obzorja za pravljice

    Najostreje obsojamo razpis za pravljice, objavljen na spletni strani tednika Demokracija, saj nedopustno zlorablja otroško literaturo za rasistično propagando. Verjamemo, da si vsi otroci zaslužijo človečne, odprte in strpne pravljice, ki spodbujajo empatijo, ne pa netijo sovraštvo. Le tako jim lahko omogočimo, da bodo ponotranjili osnovne človeške vrednote, ki edine omogočajo varen jutri za vse. Več

  • Ljubezen ni dovolj

    V 39. številki letošnje Mladine je Borut Mekina na strani 20 citiral Rada Genoria oziroma njegove, po mnenju avtorja članka, »anekdotične spomine«. Takole pravi: »Najbolj tragikomičen je bil čas finančne krize, ko so se evropski finančni ministri srečevali skorajda vsakodnevno na zgodovinskih sestankih, od katerih je bila vse bolj odvisna tudi usoda Slovenije. »No na teh sestankih pa žal slovenskega finančnega ministra nihče ni spoznal. Namesto njega sem na sestankih prisostvoval jaz. Navadno sem sedel zraven francoske finančne ministrice, ki je ves čas mislila – kot mi je zaupala kasneje – da sem slovenski finančni minister jaz,« se spominja.« Več

  • Discipliniranje vlade

    Odgovorni urednik Mladine v svoji uvodni kolumni pravilno ugotavlja, da je kapital v Sloveniji praktično neobdavčen. Več

  • Ekonomija: Šarčev kavelj 22

    Po dolgih porodnih povolilnih mukah smo 13. septembra le dobili 13. vlado. Vlada je sicer manjšinska (s 45 glasovi za in 34 proti), vlada pa je. Nove volitve, nova vlada, so dogodki, ki tudi znova predramijo zaspalo upanje volivcev v boljši danes. Problem je v tem, da politiki ponujajo boljši jutri, ki kot kažejo izkušnje, nikoli ne pride. Mnogi vidijo problem te vlade v specifični in asimetrični vlogi oziroma ne/podpori Levice. Namreč, ta si je zagotovila najboljši položaj. Njena podpora je ključnega pomena pri sprejemanju pomembnih vladnih odločitev (npr. pri sprejemanju in izvrševanju proračuna, ali najpomembnejših pravnih aktov) in nikakršna pri prevzemanju odgovornosti. No, če smo iskreni, tako predstavniki pozicije kot tudi opozicije za svoje poslanstvo predstavnikov ljudstva ne nosijo nobene formalne odgovornosti. Enako velja na lokalni kot na državni ravni. Več

  • Primestna železnica

    Pod gornjim naslovom je arhitekt Nejc Černigoj objavil članek z opisom razmer na področju urejanja prometa v Sloveniji, predvsem ob večjih mestih. Pri tem je izpostavil prednosti železniškega prometa, pomanjkljivosti pri nas, in opisal razmere na tem področju pri tujih vzorih. Pomembno je njegovo opozorilo, da »prometnih zagat v mestih ne bomo rešili s povečanjem zmogljivosti avtomobilske infrastrukture«. Izpostavlja kot večji prometni problem pri nas dnevne migracije na in z dela v mestnih središčih iz okoliških krajev. Za ta problem bi bilo nujno vzpostaviti ustrezne in primerno opremljene ter usposobljene železniške povezave kot omrežja »primestnih železnic«, predvsem tudi navezati na glavno mesto Ljubljana. Tak način prometnega urejanja se imenuje »trajnostni prometni model«, je podlaga za »trajnostni prostorski razvoj«, in za zdravo bivalno okolje. Poleg vsega je tudi dosti bolj racionalen v vseh pogledih rabe neobnovljivih virov in daleč najmanj obremenjujoč za okolje z emisijami. Vse to je podlaga za vsebine EU Direktiv s področja varstva okolja, strategij, itd. Moralo bi biti vključeno tudi v novi Nacionalni program varstva okolja, v energetski razvojni model, v prometno strategijo RS (pa sploh ni tako!), in v drugo dokumentacijo na podrejenem nivoju. To postavlja zahteve tudi za državni program izgradnje cest in železnic, kot so 3. razvojna os od avstrijske meje na severu, preko Celja, do Bele Krajine in hrvaške meje na jugu (ki popolnoma zanemari potrebo po železniški povezavi), 2. tir Divača-Koper (nejasnosti glede potniškega prometa), za povezavo od Postojne in italijanske meje do Hrvaške v Jelšanah, itd.. Vse te prometnice napajajo z nepotrebno množičnim in ne-vzdržnim avtomobilskim prometom tudi glavno mesto Ljubljano. Več

  • Jadranka Juras

    25. 9. 2018  |  Pisma bralcev

    Javni poziv ministrstvom glede prehrane v vrtcih in šolah

    Državljani in državljanke Republike Slovenije, ki smo iz etičnih razlogov izbrali veganski ali vegetarijanski način življenja, zavračamo okrožnico razširjenega pediatričnega kolegija glede prehrane v vrtcih in šolah kot neustavno, neetično in nedemokratično. Več

  • 21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Javni protest proti povezavi med Luko Koper in zvezo Nato

    Članice in člani Centra FemA – zavoda za transformativne študije in delovanje in FemA – Feministične akcije skupaj s podpornicami in podporniki po medijskih informacijah o povezavi med Luko Koper in zvezo Nato in temeljitem premisleku zahtevamo od poslavljajoče se slovenske vlade in vlade, ki je nastopila mandat, odgovornost in primerno ukrepanje v zvezi z izpostavljeno problematiko. Več

  • Rojstvo nasilja

    Marsikaj je bilo na svetu in pri nas spoštovanega, ker je veliko dobrega obetalo, vendar se je prepogosto sprevrglo v nasilje in celo v vojne norosti. Tako je Alfred Nobel izumil dinamit, da bi ljudje lažje gradili svoje domove in palače iz trdega kamna ter vrtali predore skozi kamnite gore do dobrih sosedov, zato so iz njegove zapuščine ustanovili Nobelovo nagrado za mir. V zadnjem obdobju je odbor podelil to nagrado prejšnjemu ameriškemu predsedniku in sedanji predsednici Burme, ki sta v vojnah z dinamitom in drugim orožjem najbolj uničevala svet, rušila in morila ter razselila na milijone ljudi iz svojih domov, celo na druge celine. Se je nagrada za mir sprevrgla v nagrado za vojne? Več

  • Skrbi 1022 najpremožnejših

    Popravek: V članku z naslovom Skrbi 1022 najpremožnejših sem pomotoma zapisal, da je Ivo Boscarol vidni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospod Boscarol ni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospodu Boscarolu in omenjenemu klubu se opravičujem.  Več

  • Kesanje ni dovolj

    Kot Cerkev pojmujem predvsem rimokatoliško cerkev kot institucijo. Vse od osamosvojitve dalje Cerkev izkazuje vse večje zahteve do države po vrnitvi tega ali onega (tudi gozdov in celo naravnih biserov Slovenije), takšnih in drugačnih pravic in privilegijev (vojni kurati, razne izobraževalne ustanove pod okriljem Cerkve ...) Vse to so ji omogočale vsakokratne vlade, ki so imele praviloma servilen odnos do nje. Do države ima izrazito zajedalski odnos. Kadar ji državni zakoni gredo na roke, zahtevajo vse pravice, kadar pa ne in so v vlogi toženca, pa se sklicujejo na kanonsko pravo in se sprenevedajo. Dvoličnost Cerkve in njena moralna sprevrženost sta stalnici, a to, kar letos kulminira v grozljivih razsežnostih cerkvene pedofilije in očitnem sistematičnem dolgoletnem prikrivanju spolnih zlorab, je kaplja čez rob. Sprašujem se, kaj naj bi Cerkev naredila dobrega človeštvu v dobrih 16 stoletjih svojega obstoja, da potem lahko to vse počne oziroma jo nihče pri tem ne ustavi? Vsa njena zgodovina od 4. stoletja dalje, je skorajda neverjetna kronologija nasilja do drugače verujočih, lakomnosti, moralne izprijenosti, incestov, spolnih zlorab in prevzetnosti rimskih škofov in nižjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki kar traja in traja. Še danes. In Evropa naj bi temeljila na krščanskih vrednotah! Več

  • S figo v žepu?

    Samo Fakin bo najverjetneje postal minister za zdravje. To delo ne obsega le pridobivanja več denarja za ta ključni resor, kot se včasih zdi, temveč, da se ciljno usmerjeno posveti poglavitnim problemom zdravja (ne le zdravstva). Po osnovnem vodilu SZO je treba: ‘’preprečiti, kar je moč preprečiti’’, in ‘’zdraviti, kar je mogoče zdraviti’’. Vsakodnevno še največ izvemo o gnečah, nesrečah in žrtvah prometa (okrog 100 na leto), preprečevanje nesreč ima skoraj ekskluzivno pozornost medijev in resorjev, AVP vodi številne kampanje v vseh mogočih oblikah. Uspešni so, kar je prav, a je nesorazmerno v primerjavi z drugimi zdravstvenimi problemi, ki zahtevajo mnogokratnik več žrtev. Moramo se zavedati celotne slike, pri nas pa vlada namerno ustvarjena nevednost! Manj se namenja za samomore (400 žrtev na leto). Še manj pozornosti in sredstev se namenja preprečevanju kajenja (3600 žrtev na leto in nad 100.000 kroničnih bolnikov), alkoholizma (in tveganega ali škodljivega pitja alkohola – 900 žrtev), ali sladkorne bolezni (več kot 100.000 kroničnih bolnikov). A tukaj ne moremo več mimo regulacije teh izdelkov, za kar določena industrija želi, da se o tem ne bi niti pogovarjali. A zakaj ne bi šli po poti FDA v ZDA, ki bo v bližnji prihodnosti zmanjšala količino nikotina v cigaretah za 20x (o tem žal pri nas ni nihče poročal, ne STA, ne RTV, …) in tako odpravila cigarete? Zakaj ne bi zmanjšali količine dodanega sladkorja v groteskno presladkih pijačah – recimo s 100 in več g/L pijače pod 50 g ali 40g sladkorja/L pijače, kar je še vedno zelo sladko? To so uresničljive in logične rešitve. Šele to bo prineslo pravo svobodo potrošnikom. Vsak si še vedno lahko sam dosladka, lahko tudi iz vagona, kot to počnejo v industriji, če ima prostor. Izdelek postane šele z uresničitvijo nekih pravil smiseln, oz. zadostno kakovosten in varen, tako kot mora vsak avto imeti delujoče zavore in uresničiti številne varnostne (in ekološke) zahteve. Več

  • Prva noč, Nova vlada prihaja

    Spoštovani, v 34. številki Mladine je v dveh člankih omenjeno delovanje slovenske vlade 2008 – 2012. Jure Trampuš v članku »Prva noč« (stran 19) ugotavlja, da je vlada Boruta Pahorja dobila skoraj ustavno večino, a mu je hitro začela razpadati; dr. Bogomir Kovač pa v kolumni »Nova vlada prihaja« (stran 29) trdi, da je Pahorjeva vlada zamujala z bistvenimi ukrepi, fiskalna konsolidacija je šla mimo priporočil fiskalnega sveta, sanacija bank pa da je bila napačna in prepozna. Več

  • Možina v vseh svojih oddajah ne ugotavlja zgodovinskih dejstev

    V 144 oddajah Pričevalcev Jože Možina sistematično širi neresnice in konstruira zgodovino. Več

  • Zdravilci, guruji, šarlatani

    Z olajšanjem sem prebral članek o prevarah zdravilstva, ki ste ga objavili v zadnji številki Mladine. Čestitke novinarjem Spiegla, ki so dokumentirano predstavili, kako homeopati (ali drugi zdravilci) škodijo svojim bolnikom. Zakaj z olajšanjem? Ker je vodilo članka zdrava pamet. In, ker so v članku navedbe, da so v Evropi (končno) pričeli z omejevanjem financiranja homeopatije z javnim denarjem. Več

  • Namesto dneva vstaje

    G. Jože Možina z načinom pisanja in navajanja argumentov zagotovo ne opravičuje naziva dr. - že samo otročji komentar, da ni prisegel 20. aprila 1941 na bežigrajskem stadionu, ni vreden tega naslova! Pravzaprav trati prostor in čas, ki bi bil zagotovo lahko koristneje uporabljen! Z načinom pisanja največ pove o sebi in svoji pristranskosti, ki se je sploh ne zaveda. V šoli so me navadili, da se vsaka trditev podkrepi z navajanjem ustreznih dejstev. Več

  • Prva noč

    Minuli teden objavljeni članek z naslovom Prva noč, v katerem se avtor posveti analizi možnih kandidatov za ministre v novi vladi, se dotakne tudi dela ministrstva za finance oz. ministrice Mateje Vraničar Erman. Čeprav smo se na ministrstvu pravzaprav že navadili, da smo priročen izgovor za morebitne neizpeljane rešitve in neupravičeno tarča nenehnih očitkov o brezčutnosti in nesolidarnosti, se nam kljub vsemu zdi pomembno opozoriti na nekaj stvari. Na ministrstvu se praktično dnevno soočamo z željami najrazličnejših ministrstev, ki niso »zastonj« in za katere je treba najti finančna sredstva. Za to področje 50 milijonov, za drugo 100 milijonov evrov … Če ministrstvo za finance ne bi delovalo preudarno in pazljivo, proračunskega presežka (kljub postopnemu dviganju odhodkov) in znižanja javnega dolga v deležu BDP, ki ga omenjate v članku, ne bi bilo. In če tega ne bi bilo in bi vsak dan ravnali tako, kot da je naš zadnji, bomo na naslednjo gospodarsko krizo slabo pripravljeni, negativen vpliv na položaj slehernega posameznika pa bo v tem primeru zagotovo večji. Da nam za položaj posameznika ni mar in da imamo raje Amcham kot sindikate, na kar nakazuje članek, zato ne drži. Zanimivo bi bilo preveriti podatek, kolikokrat so ministrica ali njeni sodelavci za skupno mizo sedeli s sindikati, npr. v okviru ESS, kolikokrat pa s predstavniki Amcham. Več

  • Pogovorimo se o krščanskih demokratih

    »Predsednik Državnega zbora mag. Matej Tonin je v kratkem obdobju po svoji izvolitvi, ob sodelovanju z generalno sekretarko DZ in nekaterimi službami Državnega zbora, z vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti uskladil več aktov, za katere v preteklih letih očitno ni bilo dovolj politične volje. Več

  • Namesto dneva vstaje

    V teh dneh se je nanizalo nekaj zelo enosmernih, celo zgrešenih zapisov v vašem listu, ki terjajo odgovor. V članku 27. 7. 2018 na strani 11, »Namesto dneva vstaje«, Izak Košir pravilno ugotovi, da je bil intervju z dr. Dežmanom objavljen 22. julija, ko vsaj za demokratičen slovenski svet ne velja več potvorba o »dnevu vstaje«. Ne drži pa njegova inkriminacija, da sem poleg dr. Dežmana »odkrit simpatizer slovenskega domobranstva«. Ne vem za starost pisca, razumem njegova prizadevanja, vem pa, na podlagi množice medvojnih dokumentov, ki sem jih predlagal, da je tako izrazoslovje spominja na dikcijo VOS, kjer je diskvalifikacijam sledila »likvidacija«. Tako tudi nisem prisegel na bežigrajskem stadionu 20. sprila 1941, kar bi se površnemu bralcu ob tako površnem pisanju lahko zazdelo. Ne vem, a naj se opravičim na očitek pisca, da sem z nasmeškom pospremil Dežmanovo pripoved kako je Tito v pižami bežal pred Jovanko. Meni se niti povedano niti nasmešek nista zdela kriminalna, vidim pa, da imate v Mladini še nekoliko starejše kriterije. Izaku je padlo v oči tudi moje vprašanje: »Pri nas se govori o kolaboraciji kot o nekem ekvivalentu zločinov«, a ni znal izpeljati kaj bi se dalo nanj obesiti. Več

  • Zgarane in poplačane

    O našem zdravstvu in vse večjih tegobah, ki že resno nakazujejo razpad celotnega sistema, lahko beremo najrazličnejše zapise in poslušamo komentarje strokovnjakov in »strokovnjakov«, ki mislijo, da vedo vse o vsem. Žal je rdeča nit te za paciente žalostne zgodbe denar in samo denar. Kot da razen žvenketanja zlatnikov v zdravstvu ne bi bilo tudi pozivnih zgledov. So, le da nanje običajno pozabimo ali pa jih celo enostavno, brez kančka objektivnosti in poštenosti, vržemo v isti koš. Tako se ne dela in kot dolgoletni srčni bolnik in tudi član dva tisoč glave množice Društva na srcu operiranih Slovenije, želim javnosti sporočiti nekaj pogledov na to res zaskrbljujoče dogajanje še iz mojega osebnega zornega kota. Torej pišem kot pacient z bogatimi izkušnjami (če lahko uporabim ta izraz). Več

  • Vrnitev v barbarstvo

    Pravzaprav sem hotel pisati o neverjetnih spinih, ki jih dela gospod Dežman, dežurni grobar in krojač nove zgodovine, ko s selektivnim spominom skuša deliti lekcije tistim, ki jim do kolen ne seže, tudi Spomenki Hribar ne, pa čeprav bi tudi ona morala vedeti, kam bo pripeljala podpora spravi s figo v žepu ... Očrniti želi (ne samo on, vsa opcija, ki ji pripada!) do zdaj edini sistem, ki se je najbolj približal idealu socialne pravičnosti za vse ljudi, socialističnega samoupravljanja! Več

  • Za samozaposlene in nevladni sektor

    Novinarka Vanja Pirc, ki jo sicer zelo cenim, je v članku »Za samozaposlene in nevladni sektor. Kup načrtov, kaj pa finančno kritje?«, pisala o obravnavi kulture v predvolilnem času oz. osnutku koalicijskega sporazuma. Ker sem pri tem tudi sam sodeloval, se oglašam s stvarnim popravkom. Več

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom

    Spoštovani ! Več

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom ... 

    Spoštovana dr. Pirjevec in dr. Repe! Več

  • Uboj najslavnejše lipe

    Spoštovani! Več

  • Intervju: Oto Luthar

    Gospod Luthar v intervjuju omenja tudi Študijski center za narodno spravo in mene osebno. V svojem odzivu se ne bom spuščala na njegovo raven komentiranja, ki tako ali tako največ pove o samem gospodu Lutharju. Moja dolžnost pa je, da odločno zavrnem potvorbe in neresnice, ki so v Lutharjevem intervjuju planile na dan z vso silo. Če preskočim naravnost bizarne trditve o “reviziji zgodovine”, ki je pač eno od osnovnih principov zgodovinarjevega dela (po Marcu Blochu) ter namigovanja, da je “zgodovinopisje v demokraciji” enako kot “zgodovinopisje v totalitarizmu”, Lutharjeve unikatne lamentacije o spravi in še kaj, naj izpostavim le najbolj očitne neresnice: Študijski center za narodno spravo (SCNR) ni bil “arbitrarno ustanovljen znotraj Ministrstva za notranje zadeve”, pač pa ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Več

  • Državni pokrovitelji medija Nova24

    Spoštovani, v zvezi s člankom, ki ste ga objavili 27. 7. 2018, želimo pojasniti, da Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) vodi nacionalne preventivne kampanje, za katere si prizadeva, da so čim bolj učinkovite, in da zajamejo čim širšo populacijo. S tem namenom AVP tudi sodeluje s širokim spektrom medijev in se pri tem nikakor politično ne opredeljuje, saj, če uporabimo vašo delitev, tako levi in desni bralci, sodelujejo v prometu. Prometna varnost je namreč preveč pomembna, da bi v to vpletali politiko ali pa jo celo zlorabljali za politična obračunavanja in ljudi delili na leve in desne. V članku ste navedli nekaj netočnih podatkov, zato vam v zvezi s tem posredujemo nekaj pojasnil. Sredstva, ki jih je AVP namenila za oglaševanje v Nova24TV (9.788,00 EUR + ddv) so bila namenjena objavi novih video oglasov, ki jih je AVP letos pripravila za osveščanje državljanov v okviru nacionalnih preventivnih akcij za Hitrost, Alkohol in Mobilne telefone. Oglasi niso bili objavljeni le na Nova24TV, temveč jih je AVP s ciljem, da bi dosegli čim večjo pokritost, oglaševala tudi na POP TV, Kanalu A, Planet TV in RTV SLO. Več

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom

    Spoštovani generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, spoštovana odgovorna urednica Manica J. Ambrožič! Več

  • Generalni direktor RTV Slovenija odgovarja zgodovinarjema

    Spoštovana dr. Pirjevec in dr. Repe! Pričakoval sem, da se bosta odzvala na polemiko glede oddaje Intervju, v kateri je dr. Možina gostil dr. Dežmana, in v kateri so bile o vaju izrečene nespoštljive besede in oznake. Razumem vajino ogorčenje. Več

  • Ko mediji obnemijo

    »In sedaj se pojavijo ključna vprašanja: zakaj podjetja angažirajo 89-letnega METUZALEMA (moj poudarek) in zakaj minister odprtih rok sprejema upokojenca, ki se v medijih pojavlja kot tožnik zoper publiciste, ki objavljajo razkritja o ubojih UDBE za časa njegovega vodstva, ne nastopa pa kot delujoči podjetnik, lobist politik, karkoli že« - pravi avtor pamfleta Bernard Nežmah. Več

  • Cerar za poletno branje

    Spoštovani gospod Grega Repovž! Več

  • Strašni novi svet

    Odgovor dr. Borisu A. Novaku Več

  • Industrija neresnic

    Oprostimo jim, saj ne vedo, kaj delajo. Tako so se pošteni verniki brez šol tolažili skozi pretekla stoletja, če so doživljali ustrahovanje, poniževanje, kruto izkoriščanje ali grozote vojnih spopadov, kar vse so povzročali njihovi domači ali tuji ponoreli oblastniki, ker po ljudski presoji niso bili več pri zdravi pameti. Več

  • Veš medij svoj dolg?

    »Plemeniti« poslanec, načelnik SNS, se v odzivu na komentar Stanke Prodnik na vse načine izmika razlogu za odločitev Sveta Evrope, da ga doživljenjsko izključi iz svojih vrst, po njegovem »po pritiskih neoliberalnih Soroševih plačancev« - novi kategoriji fantomskih »stricev iz ozadja«. Ko bi res obstajali, bi se jim morali za načelno držo kvečjemu iz srca zahvaliti. Več

  • Strašni novi svet

    Spoštovani, spoštovane in spoštovana! Več

  • Strašni novi svet

    V to poletje smo stopili z volilno katastrofo, tako da je vprašljiva sestava količkaj razumne vlade. A volilna katastrofa je imela še eno dimenzijo: bistveno nazadovanje politične reprezentiranosti žensk. Ne samo, da med več kot dvajsetimi strankami samo eno vodi ženska, celo volilni izplen poslank je mnogo nižji kot pri prejšnjem sklicu: tedaj se je približno ujemal s kvoto, ki je bila predpisana za tokratne volitve (35% bi naneslo 32 poslank, če bi se izvolitev pokrivala s kandidacijsko kvoto), zdaj pa je globoko pod njo. Javno je na to opozorila le kolegica Antić Gaber, fakulteti, kjer je sedes materiae raziskovanja politike, pa se je zdelo bolj pomembno, da se zažene v ukazovanje jeziku in še sama ponovi napako filozofske fakultete. Osnovna napaka filozofske fakultete je v tem, da si kot sedes materiae za raziskovanje jezika ne bi bila smela privoščiti dekretiranja. V znanosti se išče resnica, v primeru zelo patiniranih provokativnih predlogov (iz nemške feministične lingvistike izpred 28 let) je to pot znanstvenega preverjanja. Z naknadnimi znanstvenimi posveti bo to bistveno napako mogoče omiliti, težko pa popraviti. Več

  • Nik Škrlec, dramski igralec

    Spoštovani, Več

  • 13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Veš, medij, svoj dolg?

    Spoštovano uredništvo, Več

  • Prevzetnost in naivnost

    Pri programih praktično pri vseh političnih opcijah sem zasledil podporo izgradnji HE na Savi. Kar ne bi bilo sporno, če bi se le to znašlo, kot neka prednostna zgodba v nekem celovitem energetskem konceptu. Podobno velja tudi za marsikatero drugo področje, kjer se ukvarjajo z drevesi in ne z gozdom. Več

  • Strašni novi svet

    V 27. številki Mladine z dne 6. julija 2018 je bil objavljen članek „Strašni novi svet“ Vasje Jagra, v katerega je vključen tudi intervju z dekanjo FDV, prof. dr. Moniko Kalin-Golob. Več

  • Popravek

    V članku Nova smer – Kaj želimo od nove vlade sem napačno zapisal, da ima »50 najbogatejših Slovencev v lasti vsak po 320 objektov.« Sodeč po podatkih Gursa za leto 2017 ima 50 z nepremičninami najbogatejših posameznikov – fizičnih oseb v lasti 143 nepremičnin. Leta 2013 je 50 najbogatejših imelo v lasti 120 nepremičnin. Več

  • Uvodnik: Osebno pismo

    Na svetu in pri nas je že marsikaj samo navidezno. Tako je z demokracijo, pravno državo, človekovimi in živalskimi pravicami, varstvom narave, vero, z denarjem v kriptovalutah … Naši politiki prikrojijo celo številčne podatke pred volitvami in za vse sprotne potrebe tako, da povlečejo poštene in lahkoverne ljudi na svoje slamoreznice in jih tam noč in dan ter leto za letom ustrahujejo. Tako je s podatki o davkih, ilegalnimi prehodi državne meje, z deležem zaposlenih v javni upravi, z našimi krvoločnimi medvedi in z grozečim medvedom iz vzhoda … In tako je celo z lažnimi napovedmi za našo prihodnost. Samo laži so še resnične.  Več

  • Uvodnik: Čas za proteste

    Naslov in poziv v prispevku sicer ustreza problematičnosti področja, ki ga avtor obravnava v svojem uvodniku, vendar menim, da je prikaz vsebine preveč poenostavljen, da ne rečem preveč tipično agitatorski. Niti besedice ni namenjene temu, zakaj je danes na tem, za državo in predvsem za mlade tako pomembnem področju tako in kdo so krivci za to. Avtor zelo razumevajoče sprejema dejstvo, da je pač v sklopu spremembe sistema in delitve družbene lastnine prišlo do prodaje stanovanj z vsemi posledicami te transakcije. Pa ni tako preprosto. Več

  • J. J. proti svetu

    V sicer nadvse informativnem članku se Mladina po nepotrebnem ni dovolj odmaknila od ekstremističnega diskurza slovenske desnice. Ob pojasnjevanju izvora imena glasila Jacobin se je avtorju članka zapisalo, da „ameriški medij ni bil poimenovan po teh skrajnežih“, torej po jakobincih v francoski revoluciji, temveč po haitijskih jakobincih z generalom Toussaintom L’Ouverturjem na čelu. S tem je novinar seveda medij poskušal povsem upravičeno rešiti pred desničarsko očrnitvijo, vendar je to storil tako, da je v zadnji fazi nehote reproduciral konservativni revizionizem v zgodovinopisnih vprašanjih, skladen s trenutno hegemonijo kapitala in rastočim položajem desnice v njej. Več

  • Intervju: Goran Lukić

    Spoštovani, Več

  • Grožnja ustavnega sodnika

    »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine. Kdor se temu smeji, se mu bodo nekoč smejali naši otroci in otroci naših otrok.« Ta izjava g. Klemna Jakliča je bila objavljena v Mladini št. 3 ( 19. 1. 2018) pod njegovo fotografijo v opravi ustavnega sodnika, kar me je zavedlo, da sem mislila, da je sporno izjavo dal že v funkciji ustavnega sodnika. In tako sem tudi zapisala v svojem pismu predsedniku RS Borutu Pahorju (Sobotna priloga Dela,16. junij). Novinar Peter Petrovčič je obvestil bralce o Jakličevem tvitu, v katerem je sporočil, da je zgornjo sporno izjavo dal leta 2014, ko je bil Janez Janša na podlagi sodbe odpeljan na Dob, sam pa je bil za ustavnega sodnika izvoljen leta 2017. Dodal je, da kdor »navaja neresnična dejstva ( za razliko do vrednostne sodbe), ki škodijo časti ali dobremu imenu, stori kaznivo dejanje, ki ga svoboda izražanja ne varuje«. Ali naj to razumem kot grožnjo? Ali me bo ovadil ali me bo tožil - to je pač stvar odločitve g. Jakliča! Več

  • Deportacije naše vsakdanje

    Spoštovano Ministrstvo za notranje zadeve (v njegovem imenu Irena Likar, služba za odnose z javnostmi) Iz vašega odziva na članek v Mladini »Deportacije naše vsakdanje« veje znatna mera užaljenosti. Razumemo, da vam nimamo pravico odrekati vaše precej čustvene reakcije na domnevno»neresnične in netočne« informacije, zapisane v že omenjenem prispevku novinarja Mladine. Več

  • Javno pismo Odprto pismo vodstvu RTV Slovenija

    Resnično imam dovolj uravnoteženosti vašega programa, bolj ali manj prisotnega sovražnega govora, ki ga poimenujete svoboda govora ter resničnih nesramnosti, ki jih poimenujete ponesrečena šala. Več

  • Lagati sebi

    Prvega junija 2018 so nas mediji seznanili o odločitvah na seji občinskega sveta Piran, dan prej, na kateri so svetniki obravnavali izbris 4 zaselkov ob Dragonji (Bužini, Škodelini, Mlini in Škrile) iz občinskega statuta, ki naj bi po arbitražni razsodbi pripadali Hrvaški. To je (bila) zahteva Ministrstva za javno upravo (zdaj še bivše) Cerarjeve vlade. Več

  • Intervju: Marko Stabej

    Kot (nekdanji) slovenist in komparativist seveda pozorno spremljam polemiko okoli slovničnega ukrepa, ki si ga je privoščilo vodstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (FF). Več

  • Deportacije naše vsakdanje

    Spoštovani! Več

  • Viktor Bernik, vizualni umetnik

    V 21. številki Mladine se nam je v rubriki Portret primerila neljuba napaka. Umetniku Viktorju Berniku, letošnjemu prejemniku Jakopičevega priznanja, smo za očeta pripisali pokojnega slikarja Janeza Bernika, v resnici pa je njegov oče umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik. Portretirancu, njegovemu očetu in sorodnikom pokojnega slikarja se za pomoto iskreno opravičujemo.  Več

  • Cena demokracije

    V 20. številki tednika Mladine je bil na 51. strani objavljen komentar z naslovom »Cena demokracije«, kjer avtor/-ica problematizira moj prispevek o strokovni pomoči poslancem, objavljen v TV Dnevniku, 13.5.2018. Govori o senzacionalizmu, komercializaciji, se sprašuje o tem, ali je dobro, da kot javni uslužbenec prejemam plačo, h kateri da prispevajo davkoplačevalci. Nadalje se konkretno opredeljuje, da najemanje strokovne pomoči s strani poslancev ni in ne bi smel biti problem, da je imel prispevek tendencijo problematiziranja strokovne pomoči kot osebne koristi za poslanca, da je/bo televizija sama kriva za nezaupanje v politiko, da sem v prispevku obračunaval z demokratičnimi standardi države, z ustrojem delovanja Državnega zbora, in zaključi, da demokracija ni poceni. Več

  • Zloraba državnega sveta

    Državni svet je prejšnji teden organiziral posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na tem posvetu je govoril tudi državni svetnik prof. dr. Matjaž Gams, katerega izjave, ki med drugim povezujejo liberalizacijo žensk z zmanjšano rodnostjo, so razburile marsikaterega razmišljujočega človeka. Ker je prof. Gams dolgoletni član Instituta »Jožef Stefan« in Inženirske akademije Slovenije ter je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik različnih društev, povezanih z znanostjo, so v medijih nekateri komentatorji pričeli vpraševati, ali niso stališča prof. Gamsa kar tudi stališča Instituta »Jožef Stefan« ali morda celotne znanosti. V imenu svojih sodelavk in sodelavcev izjavljam, da Institut »Jožef Stefan« ne podpira stališč prof. Gamsa, izrečenih v Državnem svetu, z njimi nikakor ni povezan ter jih zavrača. Naj še dodam, da Institut »Jožef Stefan«, kot osrednja slovenska raziskovalna organizacija na naravoslovno-tehniškem področju in tudi pomembno kulturno središče, ne preprečuje svojim sodelavcem, da bi svobodno nastopali v javnosti in predstavljali svoje poglede na različne družbene pojave ali izkazovali svoj svetovni nazor. Stališča posameznikov zatorej ne morejo biti sprejeta kot stališča vseh drugih članov Instituta ali kar kot uradno mnenje Instituta.  Več

  • Javno pismo

    Prejšnji četrtek je na televizijskem predvolilnem soočenju na TV SLO poslanec SDS Branko Grims napovedal, da bo njegova stranka ukinila javno financiranje nevladnih organizacij, češ da se »300 milijonov meče skozi okno letno za nevladne organizacije, od katerih, kot je recimo Mirovni inštitut in podobno, Slovenija dejansko nima nobene razvojne koristi.« Če bi poslančeva napoved obveljala, bi to pomenilo konec državne in občinske podpore gasilskim, kulturnim, športnim, lovskim, ribiškim in turističnim društvom pa tudi konec financiranja katoliških in drugih zasebnih vzgojnih in izobraževalnih ustanov in recimo tudi društev upokojencev. Od omenjenih 300 milijonov evrov je namreč šlo lani: Več

  • Zdaj, če ne kdaj?

    V teh dneh, ko politične stranke medsebojno tekmujejo za volilne glasove na prihajajočih državnozborskih volitvah, slišimo najrazličnejše obljube o tem, kako nam bo dobro, če njim damo svoj glas! Vse lepo in prav, tekma je tekma in še kako si kaže zapomniti, kaj nam posamezniki in njihove politične opcije obljubljajo. Več

  • Mož, ki je ustvarjal sanje

    V članku o Mikiju Mustru, ki je izšel v 19. številki Mladine, sem napačno zapisal, da je njegovo pravo ime Miklavž. Podatek sem našel na Wikipediji in ga napačno povzel. Pravo ime je Nikolaj. Opravičujem se bralcem, družini in mojstru Mikiju (Nikolaju) Mustru, kjerkoli že je.  Več

  • Intervju: Marjan Šarec

    Spoštovani novinar Borut Mekina V 19. številki ste g. Šarcu postavili vprašanje z opazko, da vas njegov odgovor glede političnih obljub spominja na »Piratsko stranko – ki ničesar ne obljublja in odkrito pove, da jih zanimajo samo plača in funkcije«, kar, daleč od resnice in popoln fake news, ki si ga medij vašega kova ne bi smel privoščiti. Več

  • Brezpravni južnjaki

    Peter Petrovčič v svojem članku »Brezpravni južnjaki« razgali brezbrižnost poslancev in poslank odhajajočega sklica državnega zbora do državljanov in državljank, pripadnikov in pripadnic narodnostnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki živijo v Republiki Sloveniji. Nedvomno gre za prispevek, v katerem novinar korektno povzame pomanjkljivosti, ali bolje rečeno, odsotnost, ureditve manjšinskih pravic in pravnega statusa teh skupnosti. Novinar tudi povsem upravičeno ugotavlja, da je politični establišment, zlasti pa tri koalicijske stranke (tj. SMC, DeSUS in SD), te narodnostne skupnosti (ponovno) pustil na cedilu, in sicer, tokrat zaradi predvolilnega politikantstva, ki je rezultiralo v zavrnitvi dnevnega reda 61. izredne seje, dne 24. aprila 2018. Naključje (ali pa tudi ne?) je hotelo, da je bil na dnevnem redu tudi predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, ki ga je predlagala skupina poslancev in poslank na čelu z dr. Draganom Matićem (SMC). Vendar je pri tem, očitno v prizadevanju po vzpostavitvi ekvidistance do treh koalicijskih strank, ali da mu katera med njimi ne bi mogla očitati novinarske pristranskosti, odgovornost za nastalo situacijo »uravnotežil« do te mere, da bralci lahko zgolj sklenejo, da so vse tri stranke (enako) odgovorne. Takšen sklep pa podpre tudi s strokovnim mnenjem direktorice Mirovnega inštituta dr. Neže Kogovšek in nekdanjega ustavnega sodnika ter profesorja ustavnega prava dr. Cirila Ribičiča. Pa je res tako? Več

  • Diktatura petk

    Še vedno v slovenskih šolah in izven prevladuje prepričanje, da če ni ocenjevanja, se otroci ne učijo. Tako je tudi prevladujoče mnenje staršev. Zato se jih po njihovem mnenju do drugega (prej tretjega) razreda ujčka in se ničesar ne naučijo. Ko pa dobijo ocene, padejo na realna tla in se začnejo učiti. Tako je prepogosto tudi prepričanje učiteljev. Več

  • 4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Sladka odvisnost – kontekst in preproste rešitve

    Spet se vidi, kako primeren izbor tujih člankov izjemno obogati medijsko krajino v Sloveniji. Članek Sladka odvisnost pokaže konflikt med edinim interesom korporacij in najetih lobistov po čim večjem dobičku, ne glede na posledice za družbo, in skrb neke skupnosti za zdravje in svobodo brez zasvojenosti. Manjka le nekaj konteksta in bolj premišljene rešitve. Seveda dodani sladkor ne ’’pade’’ kar sam od sebe v sladkane pijače in v ostalo hrano le zato, da se doda maso in pridobi trajnost izdelkov – sladkor, ki ga v pijače v proizvodnji sipajo s tovornjaki, je tam zato, da pospešuje prodajo. Proizvajalci so to natanko preučili: gre za skoraj neomejeno dodajanje po principu – več sladkorja, večja prodaja ... To je skoraj v podobnem duhu kot kemijsko zlonamerno manipuliranega in na dve decimalki natančno odmerjenega nikotina v cigaretah, ki jih je naredil za trdo drogo. Več

  • Pogovoriti se moramo o vojski

    Novinar članka Jure Trampuš je zapisal, da »Levica za zdaj ne zna ponuditi jasnega odgovora [na vprašanje], kaj bo z naborništvom, če bomo res zapustili Nato« in da »nekateri v stranki ponovno uveljavitev naborništva podpirajo, drugi razmišljajo o kombinaciji naborniške in poklicne vojske«. Več

  • Kemal in naša vest

    Spoštovani Pišem vam, ker sem zaskrbljena zaradi enega prispevka, ki ga je nedavno objavila Mladina - Igor Jurekovič: Kemal in naša vest (9.3.2018). Menim, da je prispevek, katerega glavni argument je sicer pomemben, hkrati tudi sila sporen in nevaren, saj mimogrede oglašuje gulenistično gibanje, kar je nesprejemljivo in glede na Mladinin značaj sila nenavadno (če ne kar nespodobno). Bojim se, da se razlog za nekritično objavo skriva v nepoznavanju teme v uredništvu, zato mi prosim dovolite, da razložim svoje pomisleke. Več

  • Za narodov blagor

    “Hlapci ! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje ! Gospodar se menja, bič pa ostane !” Tako je vzkliknil Jerman v Cankarjevi drami Hlapci in na ta način opredelil t.i. “narodni značaj” Slovencev. In ne le, da je imel prav zaradi dotedanje zgodovine, ampak bi imel še kako prav tudi danes … Že objektivni državnopravni položaj Slovencev v vsej zgodovini do 2. svetovne vojne je bil tak, da o kaki njihovi državnopravni samostojnosti ni moglo biti govora, saj smo bili od Pipina Malega (!) dalje vedno vključeni v tujo državno tvorbo. Večinoma tudi podrejenih lokalnih, oziroma regionalnih upravnih tvorb nismo imeli, čeprav smo se že od Trubarja dalje kulturno identificirali kot narod. S tem bi sicer lahko pojasnjevali, nikakor pa ne opravičevali naše zgodovinsko hlapčevanje in podrejanje vladajočim in gospodujočim narodom. Več

  • Veliko denarja za malo vojske

    Za uvod redefinicija Nata: Mednarodna napadalna vojaška organizacija zahodnih in ostalih sil pod vodstvom ZDA, namenjena uresničevanju vseh tistih ciljev, ki niso dosegljivi po politični poti. Več

  • Dva milijona smo jih pospravili!

    Obsežni in hvalevredni povzetek knjige »Dva milijona smo jih pospravili!« avstrijskega avtorja Johannesa Sachlehnerja izpod peresa Marcela Štefančiča, jr., (Mladina, 2018, št.15) kliče po nekaterih dopolnilih. Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovana ga. Jelka Novak Katona! Več

  • Intervju: Boris Krabonja

    Spoštovani, Boris Krabonja je v intervjuju, ki je objavljen v 14. številki Mladine, kot »v nebo vpijoče laži« označil izjave ministrice dr. Anje Kopač Mrak glede dviga pokojnine na 500 evrov, zato vas prosimo, da objavite naslednji odgovor. Več

  • Intervju: Luka Mesec

    Spoštovani, novinar Jure Trampuš je z Lukom Mescem v intervjuju, objavljenem v 13. številki vašega tednika, poleg uveljavljenih družbeno relevantnih tematik spregovoril tudi o veganstvu in pri tem kot vprašanje podal splošno sprejeto in morda tudi njemu (se pravi novinarju) lastno prepričanje: »Tako kot politika ne sme določati, s kom naj spim, ne sme določati, kaj lahko jem.« Na prvi pogled se zdi, da je izjava branik posameznikove svobode in da predstavlja primerno reakcijo na, sicer redke, javne pozive k moralnemu premisleku našega prehranjevanja. Namreč, kaj je tisto (oziroma kdo je tisti), kar se (oziroma ki se ga) odločim dati v usta, prežvečiti in pogoltniti, je povsem stvar moje osebne izbire. Enako kot naj bi bilo to, s kom spim. Ali pravilneje, enako kot je na primer to, kakšno frizuro nosim. Pa je res? Več

  • Še o holokavstu

    Spoštovani! Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani gospod Srečko Knafelc, v vašem odzivu na članek novinarja Bernarda Nežmaha z naslovom »Lastniki besed zmagujejo«, katerega so objavili v Mladini št. 13 / 30.3.2018, neopravičeno in neosnovano navajate banko SKB, in sicer ste zapisali: »Čeprav je gotovo tudi vam (torej, avtorju izvornega članka) jasno, da je šlo za poskus pranja denarja, je za vas z vračilom tega zgodba končana! Več

  • Janšalytica

    Spoštovani! Več

  • Vlado Miheljak: Vilna 2.O

    Leta 1978 je bil v Londonu s konico dežnika v peto pičen bolgarski disident in pisatelj Georgij Markov. V konici je bila injekcijska igla, v kateri je bil smrtonosni ricin. Nikoli niso ugotovili, kdo je umor naročil in kdo izvršil. Obtožbe so seveda letele tudi na ruski KGB. Leta 2006 je po zastrupitvi s polonijem -210 (nekateri so trdili s talijem) v Londonu umrl nekdanji ruski vohun Litvinenko. Dokazov o storilcu in naročniku niso nikoli objavili. So pa javnost seznanjali, da naj bi to bila FSB, naslednica nekdanje sovjetske KGB. Sedaj se ponavlja nova oblika zastrupitve nekdanjega ruskega in britanskega vohuna Skripala in njegove hčere. To pot naj bi bil napad izveden z živčnim plinom, ki je bil razvit še v laboratorijih nekdanje Sovjetske zveze. Skripala sta po več kot mesecu dni še v angleški bolnišnici. Več

  • Baterijske kure

    Mogoče malce drugačen zapis ob sveže zaključenih velikonočnih praznikih; tednik Mladina je v zadnji številki objavil prispevek o sicer izjemno uspešni kampanji za odpravo baterijske reje (www.imasjajca.si), z naslovom »Baterijske kure«. V tem članku je novinar Mladine citiral stališče Uprave za varno hrano, da je „z nekaterih vidikov za dobrobit živali reja v kletki celo boljša možnost; dejstvo je, da je reja v kletkah zelo nadzorovana in da je zdravstveno stanje živali bistveno bolj obvladano kot na primer v prosti reji, kjer imajo kokoši možnost izvajanja cele palete naravnih vedenj, so pa bistveno bolj izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni in notranjim ter zunanjim zajedavcem“. Ja, to pravi Uprava za varno hrano (z dolgim polnim naslovom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - URSVHVVR ). V bistvu nič čudnega, če pa glede na zapis očitno primarno ščiti hrano, in ne živali. A kaj pravzaprav pravi URSVHVVR? Da je naravno okolje za živali - nevarno, saj povzroča „celo paleto naravnih vedenj“. In s tem so povedali bistvo - živali v industrijski proizvodnji niso živali, temveč - industrijska predstopnja industrijske hrane, ki jo je potemtakem potrebno čim bolj produktivno industrijsko nadzorovati in čim manj omogočiti stik z naravnim okoljem. Več

  • Objava popravka

    V obeh člankih so navedena neresnična dejstva ter podani oziroma insinuirani napačni zaključki, ki grobo prizadevajo tako pravice in interese predstavnice družbe Future For Humanity Foundation, ge. Melinde Woolf, kot tudi interese in pravice same družbe. Vsebina navedenih člankov tako v javnosti ustvarja izkrivljeno in napačno predstavo o poštenosti in zakonitosti delovanja družbe Future For Humanity Foundation kot organizatorja dogodka SDG Hackathon. Vsled navedenega tako skladno z določili Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka v naslednjem besedilu: »POPRAVEK ČLANKOV: Kje je denar, ki je bil objavljen dne 23. 2. 2018 ter Sta bili sodnici pristranski?, ki je bil objavljen dne 6. 3. 2018. Več

  • 8 dni

    Državni zbor RS je 27.3.2018 na 39. redni seji prvič obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, predlog stranke SDS. Kot bo razvidno v nadaljevanju, je bil glede na dosedanjo in aktualno prakso predlog brezpredmeten, saj želi spreminjati nekaj, kar v resnici že zdavnaj obstaja ali pa nazadnje sploh nima neke realne materije, zaradi katere bi bilo smotrno posegati v zakonodajo. Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani g. Bernard Nežmah! Več

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    V Mladini, 23. 3. 2018, smo v rubriki Pisma bralcev zasledili Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic je podpisanim nevladnim organizacijam, ki se borijo za pravice v zvezi s spolnim izrazom in so bili prizadeti ob njenih izjavah v Svetu kapitala, prilogi Dela, pisala že 19. 3. 2018, torej takoj, ko je na naslov urada Varuha pismo prejela. Več

  • Hujše zlo od holokavsta?

    Spoštovani, z velikim zanimanjem sem prebral članek avtorja Marjana Horvata z naslovom „Hujše zlo od holokavsta?“, ki je bil objavljen v vašem tedniku št. 12 in je posvečen slovenski premieri drame Tadeusza Słobodzianka „Naš razred“. V gradivu žal ni bistvene informacije - premiera v Prešernovem gledališču Kranj se je odvila pod mojim častnim pokroviteljstvom, pod pokroviteljstvom veleposlanika Republike Poljske. Mislim, da bi težko našli zgovornejši dokaz, da Poljski in njenim državljanom ne manjka poguma za soočenje z najtemnejšimi časi svoje zgodovine. Več

  • Tujcev nočemo, svojih nimamo

    V članku „Tujcev nočemo, svojih nimamo“ v 11. številki Mladine sem p nepravilno povzel izsledke raziskave kadrovske agencije Manpower. Zapisal sem, da naj bi za leto 2018 slovenska podjetja načrtovala kar 17-odstotno rast zaposlovanja, pri čemer naj bi v proizvodnih panogah računali na kar 31-odstotno povečanje, delodajalci v gostinstvu in v logistiki pa na 19-odstotno. Kot so me opozorili v Manpower, pa te napovedi ne veljajo za celotno leto 2018, temveč le za prvo četrtletje. Po raziskavi, ki so jo objavili pred dnevi, delodajalci za drugo četrtletje napovedujejo 9-odstotno rast zaposlovanja. Za napako se opravičujem.  Več

  • Še o holokavstu

    Tako kot Jožeta Jerovška in pred njim dr. Božidarja Debenjaka, tudi mene čudi odnos Katoliške cerkve v Sloveniji do njenih duhovnikov žrtev nacizma in ustaštva. Ne čudi pa me obnašanje te cerkve do italijanskega okupatorja in fašizma. Sem pa začuden, da se v zvezi s tem tako malokrat omenja odnos med Vatikanom in fašistično Italijo. Tako bi bilo mogoče marsikaj pojasniti. Položaj Vatikana in papeštva je bil namreč vse od ustanovitve italijanske države neurejen, sam papež pa v nekakšnem hišnem priporu. Šele konkordat med Katoliško cerkvijo in fašistično Italijo je te odnose uredil z ustanovitvijo države Vatikan kot jo poznamo danes. Seveda se je Cerkev oddolžila s podporo fašističnemu režimu. V tej luči je laže razumeti podporo Vatikana raznarodovalni politiki Italije do primorskih Slovencev, pa tudi neobčutljivost Svetega sedeža za težek položaj slovenskih duhovnikov čedrmacev pod fašizmom. Temu je sledila tudi politika ljubljanske škofije, ki je položaj primorskih Slovencev in duhovnikov ni kaj dosti zanimal. Vse to se je potrdilo ob fašistični okupaciji Ljubljanske pokrajine, ko je kler do novih oblasti izkazoval kar nekakšno hvaležnost. Več

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje. Več

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    Spodaj podpisane organizacije s področja varovanja človekovih pravic in posameznice_ki izražamo zaskrbljenost nad nedavnimi izjavami varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer v intervjuju Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki je bil objavljen 11. marca v časopisu Svet Kapitala. Več

  • Še o holokavstu

    Zelo se strinjam z opažanji dr. Božidarja Debenjaka pod gornjim naslovom, da RKC na slovenskem javno bistveno premalo govori in se spominja številnih žrtev nacističnega terorja iz duhovniških vrst. Razlogov za to ne poznam in ne razumem. Niti ne zavrača pogostih napadov in neresnic v medijih, da je vsevprek kolaborirala z okupatorji, čeprav je bila na Štajerskem, Gorenjskem in Primorskem daleč najbolj zaveden in od Nemcev tudi najbolj preganjan del civilne družbe. Da kler RKC nikakor ne bo sodeloval z nacisti, ker je najbolj zaveden del družbe, je Gestapo zapisal tik pred vojno, v študiji o nevarnih pasteh, ki Nemce čakajo ob napadu. Zato so takoj po zasedbi v taborišče, Meljska kasarna v Mariboru, zaprli in kasneje izselili praktično vso duhovščino škofije. Več

  • Vstaja Nizozemcev proti tobačni industriji

    Evropske tožbe proti tobačni industriji in propaganda za legalizacijo rekreativne rabe konoplje Uresničevanje volje ljudi nasproti neetični industriji zahteva v demokraciji prodorno delo novinarjev in strokovnjakov. V Tednu boja proti raku je Mladina kot edini medij v Sloveniji povzela po Spieglu novico o tožbah proti tobačni industriji v 17 evropskih državah. Postavlja se vprašanje, kaj ves ta čas delajo potrošniške organizacije, ki naj bi nas varovale, ostali mediji, ki naj bi delali v interesu državljanov, zdravniška stroka (o pulmologinji W. de Kanter lahko pri nas le sanjamo) in vsi ostali, ki pri tobačni epidemiji bolj ali manj gledajo vstran, pa ne bi smeli. Dejstvo, da se cigarete še vedno prodajajo, je resnična sramota moderne družbe (citat iz pri nas nikoli prikazanega dokumentarnega filma Nadie Collot). De Kanterjeva dokaže s številnimi primeri, da o cigaretah ljudje premalo vedo, predvsem pa ne razumejo vseh prevar, na katerih temelji njihova nadaljnja prodaja. Podobno je pri propagiranju konoplje, enako, kot je dim konoplje po številu strupov in kancerogenov podoben tobačnemu. Komu je v interesu, da se t.i. ‘’rekreativno’’ konopljo legalizira, da se o tem nepremišljenem eksperimentu na široki populaciji in mladostnikih odloča v parlamentu? Več

  • Notificirati moramo ADP

    Res je: ‘Žalostno je, da se po sto letih tako rekoč sami odrekamo zgodovini’, kot pravi prof.dr. Kristan. Ne odrekamo se samo zgodovini, odrekamo se tudi samostojnosti, dostojanstvu, samostojnemu razmišljanju, odločanju in zaščiti lastnih interesov. Več

  • Resničnostni šov za elite

    Spoštovani! Več

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje. Več

  • Junak trojke

    Banka Slovenije (BS) je v odzivu na naš članek v prvi točki poudarila, da je guverner Boštjan Jazbec vodenje BS prevzel poleti 2013, posamezne težave v bančnem sistemu in postopki v EU pa so se začeli že leta 2010 oziroma 2013, in da je nato ustrezne postopke BS sprožila skupaj s finančnim ministrstvom. Več

  • Popravek in opravičilo

    V prejšnji Mladini se mi je zgodila precej neprijetna reč, zaradi katere sem predvsem voditelju Odmevov Slavku Bobovniku dolžan opravičilo. Skliceval sem se namreč na Odmeve iz začetka februarja. A iz februarja 2017. Več

  • Junak trojke

    Ker je zapis Boruta Mekina z naslovom Junak trojke (Mladina, 23. 2. 2018) znova poln neresničnih, izrazito pristranskih in na delih nejasnih interpretacij avtorja o dejstvih v zvezi z bančno sanacijo, podajamo naslednja pojasnila. Več

  • Junak trojke

    V članku »Junak trojke« Borut Mekina navaja, da je bil v ozadju projekta slovenske bančne sanacije 2013 neoliberalističen koncept vodenja evropske in z njo slovenske denarne politike. Mislim, da je ta ocena do neoliberalizma krivična. Neoliberalci izhajajo iz zakona trga (Sayevega zakona), po katerem vsaka ponudba ob dovolj nizki ceni dobi svoje povpraševanje. Gospodarski krožni tok se torej odvija avtomatično optimalno. V ta zakon so verjeli med »krompirjevo lakoto« sredi 19. stoletja, pa tudi na začetku gospodarske depresije 1929. Obakrat se je ta ekonomska teorija diskreditirala. Med gospodarsko depresijo in po njej je bilo prepričanje klasikov o avtomatskem in učinkovitem prilagajanju trga, tako da zagotovi optimalno delovanje gospodarskega krožnega toka, opuščeno. V obdobju hitre inflacije v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se je izkazalo, da je fiskalna politika (varčevanje pri državnih izdatkih, ...) proti inflaciji neučinkovita, je vero v delovanje Sayevega zakona v svoji monetaristični teoriji »obudil« Milton Friedman. Restriktivna monetarna politika je na začetku osemdesetih let dejansko znižala inflacijo, vendar za ceno recesije. Več

  • Urednik Nova24TV in Demokracije širil lažne novice

    Fake news je verjetno najbolj zlorabljena in razvrednotena fraza zadnjega leta. Ironično jo najpogosteje uporabljajo ljudje, ki so sami kreatorji lažnih novic. Jasen primer je recimo Trump, ki večino namigovanj ali celo dokazov o njegovem spornem početju odpravi z zamahom roke »Ah, ti novinarji so fake news«. Če delujejo v njegov prid so seveda pogumni glas resnice. Ali v službi resnice, če hočete. Teorije zarote, podprte s šokantnimi naslovi (vzkliki, klicaji, pretirana uporaba velike začetnice, itd.) neukega bralca hitro prepričajo v nepravičen svet, ki je nenadoma očiten razlog za njegovo slabo gmotno oz. socialno stanje. »Aha, ni čudno, da smo, kjer smo!«. Hujskanje proti državnim institucijam s širjenjem lažnih novic zgolj za nabiranje političnih točk je nevarno. Več

  • (Združena) Levica

    V Mladini, dne 9. 2., si je Pavel Remec privoščil toliko neresnic, da moram bralcem Mladine, ki bi mu utegnili verjeti, sporočiti resnico o tem, kako je bilo s spremembo DSD v ZL-DSD. O vzrokih za spremembo ne bom pisal, saj ne želim škodovati ugledu Levice. Navesti pa moram »gola« dejstva, ki omenjenega pisca postavljajo na laž, morda tudi na kritično pomanjkanje spomina in razumevanja politike ter lastnih navedb (tvezi o »razdiralni politiki«, čeprav še vedno delujemo združevalno, in se hvali s frakcionaštvom, ki je tudi kot lastnost ene bivše članice ZL, povzročila, da: Koalicija Združena levica ni več taka, kot je uspela na volitvah 2014). Torej: V skladu z 2. členom Statuta smo o spremembi imena stranke prvič razpravljali in odločali že na 7. seji Izvršnega odbora (IO) takratne DSD, dne 22. 2. 2016. Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta). 3. točka: Nujne aktivnosti za zaščito položaja DSD v KZL in zaščita imena ZL. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP 3: “IO DSD je sprejel sklep o spremembi imena in kratice stranke, vendar bomo o realizaciji tega sklepa končni sklep sprejeli na naslednji seji.” 8. seja IO 14. marca 2016, iz zapisnika: Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta DSD), Gašper Radenkovič (predsednik Nadzornega odbora DSD). Točka 2. Potrditev spremembe 2. člena Statuta. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP 2: »Izvršni odbor je potrdil predlagane spremembe 2. člena statuta. Gre za spremembo imena, kratice in znaka stranke.« Itd! Več

  • Vlada ruši lastno državo«

    V delu pamfleta Bernard Nežmah obsoja zoperstavljanje pritlehnim očitkom na podeljeni Prešernovi nagradi dvema umetnicama. Retorično vpraša »ali imajo državljani pravico do kritike umetnosti, četudi bi bili polpismeni?« S tem skrene pozornost od jedra problema, skrije ga za paravan pravice do izražanja mnenj. Kajti najbolj izpostavljeni »kritik umetnosti«, načelnik SDS, ne argumentira zaničevalnega odnosa do nagrajenih umetnin (recimo umetniški izraz), ampak »pravico do kritike« izrabi za strupen politični apel! Osredotoča se na »izrojeno levico« na počez, udari po SDS konkurenčni politiki tako rekoč »ad personam«. V prostaškem slogu ščuva pristaše, manipulira s čustvi volilcev, patetično dramatizira. Več

  • Mariborska bolnišnica na intenzivni negi

    Spoštovani gospod Jager, če ne bi že od leta 1986 redno prebiral tednika Mladina, me morda ne bi tako prizadele nekatere neresnice in insinuacije, ki jih navajate v članku »Mariborska bolnišnica na intenzivni negi«. Prizadete se počutijo tudi moji sodelavci, ki se že leta iz dneva v dan trudijo, da bi Medis deloval čim boljše, kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev. Več

  • Intervju: Robert Pfaller

    V intervjuju z gospodom Pfallerjem sem zasledila misel, da je kajenje kulturna dediščina politične levice. V nadaljevanju je možno brati še o prepovedi oziroma omejevanju kajenja kot dokazu birokratizacije družbe in sovražnosti sistema do zagotavljana užitka, možnemu premiku perspektive v našem razumevanju sočloveka in možnosti deliti užitek s sočlovekom. Po mojem skromnem mnenju je vmešavanje države v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih smiselno in dobrodošlo, povezovanje kajenja s kulturno dediščino levice pa absurdno. Več

  • (Združena) Levica

    G. Pavel Remec pravilno ugotavlja, da me nikoli ni videl na sestankih Demokratične stranke dela (DSD), saj nisem članica ne te ne katere druge stranke. So mi pa nekatere bližje, najbližja mi je DSD, ker poznam mag. Franca Žnidaršiča že dvajset let in vem, da se je umaknil iz DeSUS-a zaradi predsednikovih manipulacij in demagogije, ki je prav malo resnično pozitivnega naredila za upokojence. Vem, koliko časa, truda in svojih finančnih sredstev je Žnidaršič vložil v stranko DSD, vem, da se zavzema za delavske in upokojenske pravice, kakor tudi za medgeneracijsko sodelovanje, torej za pravice mladih. Za čim večjo blaginjo vseh! In to brez manipulacij za osebno korist! Program DSD je stvaren, brez puhlih fraz in obetov. In vem tudi, da je s sektaštvom prva začela poslanska skupina nekdanje Koalicije združene levice takoj po volitvah z izjavo, da združene levice zunaj parlamenta ni več. (To so objavili mediji) Odtlej so spori med skupinami, ki škodujejo levici sploh! Več

  • Intervju: Metod Pevec

    Metod Pevec in še mnogi se motijo ter s tem povzročajo škodo. Leta 2017 je RTV Slovenija za plače in stroške stalnih sodelavcev porabila 60,9 % prihodkov in ne 80%, kot navaja bivši predsednik Nacionalnega sveta za kulturo! Če bi, hipotetično, RTV Slovenija leta 2017 ustvarila toliko prihodkov, kot jih je leta 2010, bi bil ta delež še nižji: stroški za delo bi obsegali vsega 56% vseh prihodkov. Torej, dejanski problem ni toliko v stroških dela, temveč v padcu prihodkov RTV Slovenija: leta 2010 je bilo 133,5 mio € prihodkov, lani le še 121,3 mio €. RTV prispevek se je zadnjič spremenil (znižal!) januarja leta 2012. Prihodki od komercialnih dejavnosti so se, zaradi krize in preusmeritve na druge medije, zmanjšali s 14,5 mio€ na 9,6 mio €. Kljub temu lani, po dolgih letih, nismo prodajali premoženja. Ali je narobe, da smo v letu 2017 nekaj več kot 1.000 zaposlenim, ki so jim bila zaradi dogovora med vlado in sindikati leta zamrznjena napredovanja uskladili plače? Strošek dela se je posledično povišal za 2,1% točke. Torej je dejansko treba upoštevati, da bi bil delež stroškov dela v prihodkih brez povišanja plač zgolj 58,8% in ne 60,9 %. Več

  • Financiranje kot loterija

    Spletni portal Fran, ki združuje različne jezikovne priročnike, med katerimi morda izstopajo Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis in Slovenski etimološki slovar, je zelo uporabna spletna stran. Ni pa prav jasno, zakaj se, če v medijih pride do jezikoslovja, govori in piše skoraj vedno in povsod vsaj spotoma še o tem. Čudi tudi Mladinino predstavljanje zadnjega neizbora tega portala za sofinanciranje v vrednosti 36.177,20 kot potencialno usodnega za ustanovo, katere letni proračun je verjetno sicer okrog milijon evrov (točnega podatka nimamo, a seštevek stvari, ki se tam izvajajo, privede do takega zneska). Pokazatelj resnega narobe sveta pa je poskus argumentacije neprimernosti neizbora konkretnega projekta z nagrado, ki jo je nedavno prejel vodja tega portala – namreč Delova osebnost leta (št.3, št.4). Več

  • Kazni za romske starše

    Prispevek govori o sankcioniranju romskih staršev, ki ne pošiljajo otrok v osnovno šolo. Več

  • (Združena) Levica

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar, glede na to, da ste se lotili novinarja Petra Petrovčiča v zvezi s stranko Levica, se na vaše nedobronamerno pisanje, polno spreobrnjenih resnic, moram odzvati. Pravite, da ste poznavalka dogajanja v (ZL)DSD. Čudi me, da se na novinarjeve morebitne napačne navedbe ni odzval mag. Franc Žnidaršič, predsednik (ZL)DSD, saj bolje kot on te stranke najbrž ne pozna nihče. Vendar pa volilci poznajo taktično pisanje, ko mora Franc za lep izgled sebe in svoje stranke prositi pisateljico Spomenko Hribar. Ga. Hribar, naj najprej ugotovim, da vas kljub moji dolgoletni funkciji predsednika Sveta stranke (ZL)DSD, v stranki nisem nikoli uspel srečati. Od kod torej to vaše poznavanje, naj presodijo volilci sami. O frakciji DSD (takrat okrog 25 članov), ki sem jo vodil po tistem, ko je Franc Žnidaršič v tajnosti preimenoval stranko DSD v ZL-DSD in nas na seji sveta stranke v Trbovljah 9. aprila 2016 postavil pred izvršeno dejstvo, sem podrobno pisal takoj po združitvi v Levico v prispevku »Nismo se strinjali z razdiralno politiko« (Dnevnik, 8. julij 2017). Frančevega odgovora nisem dobil. Kot tokrat, se je tudi takrat odzval nekdo drug. Več

  • Javno pismo

    Najprej je prav, da se poklonimo milijonom žrtev fašističnega antisemitizma, med njimi tudi pomorjenim našim državljanom judovskih korenin. A spomin na to neizmerljivo hudodelstvo, katerega največji del se je dogajal v koncentracijskih taboriščih, nam obenem prikliče pred oči tudi preko 13 tisoč slovenskih jetnikov nemških taborišč, ki so trpeli in bili ubiti marsikje skupaj z judovskimi žrtvami (spomnimo se le tržaške Rižarne); ne gre pozabiti tudi ustaškega Jasenovca. Spomini pa so lahko različni. Ljubljanski nadškof se je npr. letos spomnil predvsem na žrtve povojnih pobojev. Odkar pomnim, pa se RKC še nikoli ni javno spomnila svojih duhovnikov, ki so bili žrtve nacističnih in ustaških taborišč ali pa programa nacistične „evtanazije“. Naj jih nekaj naštejem kar po letih in KZ:
    1940 Oranienburg
    25. julija Jožef Pollak (LJ) *1874 posvečen 1896
    1942 Dachau
    6. avgusta Janez Hornböck (MB, dekan in župnik v Mežici) *1874 p. 1901
    1942 Jasenovac
    pred 20. sept. Franc Rihar (LJ) *1909 p. 1934
    30. sept. Jakob Sem (MB, kaplan v Halozah)
    *1908 p. 1931
    17. okt. Janez Kodrič (MB, ž.upr. Pišece)
    *1897 p. 1924, zaklan (in vržen v Savo)
    17. okt. Franc Grobler (MB, žup. v Halozah)
    *1892 p. 1916, zaklan
    17. okt. Janez Rančigaj (MB, žup. Sv. Peter pod Sv.G)
    *1893 p. 1917, zaklan
    17. okt. Franc Kač (MB, kapl. v MB)
    *1907 p. 1934, zaklan
    1943 Dachau 2. febr. Janez Messner (MB žup. Radlje)
    *1890 p. 1914
    14. maja Kerubin Tušek (OFM)
    *1876 p. 1900 aretiral gestapo 28.1.1943
    1944 Müncheberg
    Janez Gnjezda (LJ, žup. Velika Dolina, izseljen)
    *1871 p.1895
    1944 Dachau
    20. febr. Mirko Vekjet (TS-KP žup. Boljun) *1902
    1944 Jasenovac
    12. dec. Franc Orešnik (MB, kapl. MB) *1910 p. 1932 umrl med mučenjem
    1945 Mauthausen
    16. apr. Anton Duhovnik (LJ. kapl. Sr. vas v Boh.)
    *1910 p. 1933 Več

  • Ustavni sodnik kot »ddr.Jekyll in gospod Hyde«

    Če je država ujeta v neko ideologijo, izvajalci oblasti niso več suvereni in neodvisni v svojih odločitvah in to se potem odrazi v zaključkih, ki so ali pa niso dobri za državo. Dolgoročno pa pomeni, vedno in povsod, da se ideologija lahko sprevrže v diktatorski režim. To se vidi zelo nazorno v pretekli zgodovini, ko so posamezne ideologije povzročile prave tragedije: kolonizacija nerazvitih držav, proletarska (socialistična, komunistična) revolucija, fašizem, nacizem, današnje verske diktature (Islamska država, Iran) v nekem smislu celo sedanja neoliberalna indoktrinacija. Več

  • (Združena) Levica

    V zadnji Mladini Peter Petrovčič v zapisu (Združena) Levica navaja trditve, ki niso v skladu z dejstvi - posebej kar zadeva Koalicijo strank Združene levice in osebno g. Franca Žnidaršiča. Čeprav ne aktivno, bolj od strani spremljam politiko, Žnidaršičevo delovanje pa že desetletja in mi je zato DSD od vseh strank najbližja, prosim za objavo mojega poznavanja in oceno dejstev, ki drugače odslikavajo stanje in vzroke zanj! Več

  • Rastli pod napačnim županom

    Redkokdaj se zgodi, da kako aktualno družbenopolitično dogajanje nek Mladinin kolumnist v dveh zaporednih številkah časopisa interpretira in skorajda papagajsko ponovi argumentacijo, ki ni nič drugega, kot obrambni mehanizem premeščanja ter bagatelizacije. To se je žal pripetilo Bernardu Nežmahu, intelektualcu velikega formata. Najprej je to storil v kolumni z naslovom „Rastli pod napačnim županom“ (12.1.2018) in potem še v „Spet brez dialoga“ (19.1.2018), kot da enkrat ni zadosti, ko nedavni kriminalni raboti Janeza Janše in njegove SDS prostodušno minimalizira pomen, ji daje potuho in jo obravnava kot nekaj zanemarljivega, s tem, ko ji ob bok postavi po teži mnogo večje grehe finančnih malverzacij, za katere bi naj bil bojda odgovoren Jankovićev klan. Več

  • Intervju: Robert Pfaller

    Mednarodno znani filozof, kulturni teoretik g. Pfaller v intervjuju oznani: ‘’Večkrat navajam primer s kajenjem. Levica je zamudila priložnost, da bi poudarila, da kajenje ni le razvada, ampak politična dediščina politične levice. Vsi veliki revolucionarji so bili kadilci. Cigaretni dim je bil stalnica … Za mlade je bilo kajenje uporniško dejanje, s katerim so si zagotovili intelektualno avtonomijo. Vsi ti vidiki dozorevanja v odraslost se mladim generacijam odvzemajo.’’ Vse skupaj se sliši kot iz priročnika za tobačni marketing. Od kod g. Pfallerju poznavanje te teme, ki izjemno ustreza industriji najsmrtonosnejšega izdelka v zgodovini človeštva, bi moral g. filozof užitka pred temi izjavami razkriti kak konflikt interesa? Ko iščemo sponzorja iniciative Adults for adults, ki jo Pfaller propagira po svetu, je dobro poiskati le predhodno iz leta 2013 ‘’Mein Veto! Bürger gegen Bevormundung’’, in se razkrije, da je to British American Tobacco Austria, (ter Zveza proizvajalcev cigar in pip), velika mednarodna korporacija, del tobačnega kartela. Istega, ki namerno manipulira s tobačnimi izdelki, da bi čim bolj zasvojili, ki namerno oglašuje in prodaja otrokom, da bi dobili doživljenjsko zasvojene stranke. Prav gotovo jim godi govor g. Pfallerja o odgovornosti odraslih; morda so oni sestavili to zanimivo dikcijo, ki vso odgovornost prelaga na posameznika, industrijo pa odveže kakršnekoli odgovornosti? Namreč spominja na spretni govor tobačnega tržnika v šoli v 70-ih letih v ZDA, ko draži mladostnike s prepovedanim sadežem, ki je le ‘’za odrasle’’, kot seks, pivo in avtomobili, vse, česar si seveda noben mladostnik seveda ne želi … v uvodnem poglavju knjige Zlati holokavst. Več

  • Ustavni sodnik kot „ddr. Jekyll in gospod Hyde“

    Gospa Polona Jamnik najprej korektno povzame misli iz moje polemike, nato pa ji, domnevam, koncentracija popusti in postane površna. Najprej v svojem vprašanju, kdo v resnici povečuje politično razklanost pri nas: „Jaklič s svojimi izjavami ali novinar, ki jih ‘predstavi’? Ga res novinar ‘demonizira’ z opisovanjem njegovega delovanja?“ Tu mi je ga. Jamnik malo podtaknila, kot da kritiki Jakličevih javnih izjav nasprotujem, čeprav sem zelo jasno napisal, da tako kritiko podpiram. A se očitno zaveda, da je pravi problem drugje, saj sama pravi: „Kaj bi nam sporočilo pisanje, omejeno samo na kritiko Jakličevega javnega nastopanja? Še vedno bi ostali ‘madeži’ na njegovih kolegih. Ali ni potem prav, da se z novinarjevo pomočjo ‘slišijo’ tudi prizadeti?“ Ne, ravno to ni prav - namreč v tistem delu, kjer so mediji od (potrebne, nujne) kritike Jakličevih javnih omalovaževanj drugih sodnikov prešli k „pomoči prizadetim“ (kot to imenuje ga. Jamnik) na ta nedopustni način, da so, sklicujoč se na nerazkrite informatorje znotraj ustavnega sodišča, razširjali trditve o tem, kako da se Jaklič obnaša nasproti svojim kolegom (in oni nasproti njemu!) na javnosti zaprtih sejah ustavnega sodišča! Ustavni sodniki niso nikakršne nebogljene ovčice, ki bi jih pred volkom v podobi „dr. Jekylla in Hydea“ morali od zunaj braniti novinarji, da jih ne bi požrl. Svoje medosebne probleme morajo reševati sami med seboj, brez vmešavanja eni strani v sporu naklonjenih medijev. Se vam ne zdi, da nam to nalaga že zdrava pamet, ne le pravila o tem, kaj iz dogajanja na sodiščih je javnosti dostopno in kaj ni? Več

  • Dvojna merila

    Dne 5. 1. 2018 je bil v Mladini objavljen članek prof. dr. C. Ribičiča z naslovom »Dvojna merila«. Opozarja na problem kreditojemalcev kreditov v CHF za primer, če zakon o konverziji teh kreditov ne bi bil sprejet. Z njim naj bi jih reševali pred nekdanjim agresivnim trženjem toksičnih kreditov ter problem sistemsko rešili, sicer bi se lahko ponovila zadeva Ališič. Ker menim, da dr. Ribičič neargumentirano, arbitrarno predstavlja problematiko, ponujena zakonska rešitev pa po mojem mnenju pomeni grob poseg v pravni red in varnost, želim odgovoriti. Več

  • Knjiga: Boljševiki prihajajo na oblast

    Javil se je bralec, ki je v maniri stalinističnega agitpropovca zapovedal, kako je treba brati in pisati o Rabinowitchevi knjigi Boljševiki prihajajo na oblast. S stališča dobre knjige je kajpak dragocen vsak odmev, pa naj bo še tako bizaren. Toda bralčev finalni sklep, da je bil oboroženi napad boljševikov na vladno palačo l. 1917 komična drama, je popolni absurd. Namreč celo Rusija pod Putinom ne proslavlja več državnega praznika ob obletnicah oktobrske revolucije, saj je ta oboroženi pohod boljševizma za številne Ruse začetek nacionalne tragedije in ne komična drama. In tako namesto največjega praznika boljševikov zdaj 4. novembra slavijo Dan enotnosti, ki jih združuje v spominu na vstajo proti poljskim agresorjem leta 1612.  Več

  • Neprivlačna vaba

    Spoštovani, v Mladini je bil 15. decembra 2017 objavljen članek z naslovom »Neprivlačna vaba«, na katerega v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila. Več

  • Ustavni sodnik kot »ddr. Jekyll in gospod Hyde«

    Bivši ustavni sodnik Matevž Krivic v svoji polemiki opozarja medije (Dnevnik, Mladina), da so prestopili dopustno mejo z iskanjem in objavljanjem zaupnih podatkov, hkrati z njimi pa tudi tudi neimenovane »informatorje« z US, ki so te podatke posredovali. V javnem interesu namreč je, da ostanejo interne informacije nedostopne. S tem se omogoči čim bolj kakovostno delo brez zunanjih vplivov. Zaupnost ohranja najboljšo mogočo »delovno kondicijo« ustavnega sodišča kot institucije. Tako razumem Krivičevo utemeljevanje. Več

  • Finančna ministrica zaščitila superbogate

    Ministrstvo za finance v pogovorih glede predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nikoli ni zasledovalo cilja superbogatim omogočiti nižje plačilo predlaganega prispevka, temveč smo se zavzemali za vzdržnost financiranja javnega zdravstva, pri čemer pa je treba imeti v uvidu tudi širši vidik vzdržnosti javnih financ in gospodarskega okolja ter transparentno in gospodarno porabo sredstev. Več

  • Intervju: Jernej Lorenci

    Spoštovani Režiser Jernej Lorenci se je v intervjuju v Mladini z dne 22. decembra 2017 dotaknil tudi dela strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti pri Ministrstvu za kulturo RS in komisiji pripisal izjave, ki niso bile nikoli javno izrečene niti zapisane. Več

  • Poziv vsem slovenskim umetniškim ustvarjalcem k uporu!

    Spoštovani minister za kulturo Tone Peršak, prejeli smo odločitev Ministrstva za kulturo RS o sofinanciranju nevladnih organizacij na področju kulture za naslednje štiriletno obdobje. Z odločitvami, kjer ste se nedvoumno definirali kot sovražniki umetnosti in umetnikov, ki amatersko, brez resnosti obravnavate delo umetnikov in umetnic. V svojih odločitvah celo zanikate mnenja in delovanje lastnih strokovnih komisij in se pri dodelitvi sredstev odločate po samo vam razumljivih kriterijih. Več

  • 9. 1. 2018  |  Pisma bralcev

    Sporočilo za javnost

    Stališče Združenje bank Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in pojasnilo glede navedbe Zveze potrošnikov Slovenije v objavi dne 3.1.2018 Več

  • Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle

    Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike. Gre za zaliv, v katerem večina ljudi iz Slovenije in Hrvaške še nikoli ni bila in nikoli ne bo, še manj pa jih zanima kje meja pravzaprav poteka. Kje bo tekla meja v praksi nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU. Vse napihnjene zgodbe o “nacionalnih interesih” so kup nesmislov, tako priročnih za politiko zamegljevanja. Več

  • Prikaz nasprotnih dejstev

    Komentar, da je Perpetuum Jazzile novo priredbo skladbe »Samo milijon nas je« pospremil z domnevno nacistično koreografijo, zavračamo kot popolnoma deplasiran, brezpredmeten in žaljiv. Perpetuum Jazzile se po svetu in doma skozi glasbo, odrske nastope in druga javna pojavljanja vedno odkrito zavzema za strpnost, multikulturnost in zaščito vseh vrst različnosti. Več

  • 5. 1. 2018  |  Pisma bralcev

    Prikaz nasprotnih dejstev

    Komentar, da je Perpetuum Jazzile novo priredbo skladbe »Samo milijon nas je« pospremil z domnevno nacistično koreografijo, zavračamo kot popolnoma deplasiran, brezpredmeten in žaljiv. Perpetuum Jazzile se po svetu in doma skozi glasbo, odrske nastope in druga javna pojavljanja vedno odkrito zavzema za strpnost, multikulturnost in zaščito vseh vrst različnosti. Več

  • TV: Moje, tvoje, njegove

    Polemizirati s kritiško oceno ne gre, saj imajo kritiki/kritičarke po pravilu vedno prav. Hudič nastopi, ko imaš opravka s »slepo« in »gluho« kritičarko S. P., kot je primer njene ocene Reverza. Če ne bi bilo te »slepote« in »gluhote«, bi kritičarka videla in slišala marsikaj, kar vehementno kot pomanjkljivost očita dokumentarcu. Zgroženost nad izpostavljanjem ključnih ustanov, ki bi (kot je bilo dogovorjeno) iz prve roke lahko predstavile stanje, o katerem - po prepričanju S. P. - vsi že vse vemo, je šele prava manipulacija javnega mnenja. Nihče me tudi ne bo prepričal, da omenjena zgroženost ni bila »naročena« s strani tistih, da bi hoteli vsaj malo prikriti sramoto, ki si si jo privoščili. Več

  • Knjiga: Boljševiki prihajajo na oblast

    Kot da ne bi bral iste knjige kot B.N., mi je šinilo skozi glavo, medtem ko sem počasi dvigoval čeljust nazaj na njeno naravno mesto. Od osuplosti je namreč popustila gravitaciji in se spustila navzdol. Celotna recenzija poudarja lažne mite, recimo tiste o puču, o stanju pred samo oktobrsko revolucijo pa piše samo, da je režim Kerenskega bil tako svoboden, da so boljševiki v zaporih lahko politično delovali ... to je tako, kot bi napisal, da je kraljevina Jugoslavija bila tako liberalna, da je Moša Pijade v Lepoglavi brez težav prevajal Kapital in da so zaprti komunisti v ječah brez težav politično delovali ... Več

  • Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu

    Ob kritiki knjige Petra Jančiča: »Fake news« Nobena sholastična akrobacija ne pomaga, nobene domiselne primerjave turbulentnega časopisnega trga deset let kasneje ne morejo zamegliti brutalnega dejstva: v obdobju 2004 do 2007 je Delo odpovedalo šest tisoč stalnih naročnikov, prodana naklada pa je padla za trinajst tisoč izvodov dnevno. V enakem obdobju se je na Dnevnik naročilo dva tisoč novih naročnikov, skupna prodana naklada pa je zrasla (!) za tisoč izvodov na dan. Več

  • Ali pacienti res nimajo kam?

    Spoštovani, V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se odzivamo na prispevek novinarke Urše Marn v današnji Mladini (22. 12. 2017) z naslovom Ali pacienti res nimajo kam? Zavračamo namreč trditve dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki navaja, »da so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.« Iz navedenega je namreč razbrati, da predstojnica katedre za družinsko medicino ne pozna modela financiranja splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja. Eden izmed njenih očitkov je, da imajo zdravstveni domovi v primerih, ko imajo pogodbeno dogovorjeno priznanega več programa kot imajo nosilcev zdravnikov, iz tega naslova presežek prihodkov nad odhodki, kar ne drži. Model financiranja splošnih ambulant je vezan na obseg glavarine, ki jo imajo opredeljeno nosilci programa in ne na pogodbeno dogovorjeni plan obsega programa. Osnova za financiranje splošnih ambulant je torej ne glede na število pogodbenih programov obseg glavarine (količniki). Več

  • Odgovor Milana Kučana španskemu veleposlaniku

    Spoštovani g. veleposlanik José Luis de la Peña, vaša ekscelenca! Več

  • Srednji razred ali kako do kredita

    Zadnji Mladinin uvodnik, pisan 15. decembra, se začne s pripombo, da se v levem političnem prostoru dogajajo čudne stvari. Izjava, s katero se ni mogla bolj strinjati, ampak jo za razliko od njenega avtorja razumem drugače. Več

  • Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Na književno kritiko se je odzval nekdanji predsednik uprave Dela Jure Apih, ki je v pismu opozoril na pomen dejstev. Moj zapis, da je imelo Delo ob odstopu tedanjega urednika Petra Jančiča tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Delo, Dnevnik in Večer, je primerjal z uradnimi podatki revidirane prodajne naklade in ugotovil: leta 2009 je Delo povprečno prodalo 54.266, leta 2017 pa trojica velikih dnevnikov proda 67.411. Več

  • Kučan od Španije pričakuje, da bo na volitvah dopustila sodelovanje tudi katalonskim voditeljem

    Spoštovani gospod predsednik! Več

  • Vrhovni incident

    Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Damijan Florjančič! Več

  • Zoperstavimo se napadu na Metelkovo

    Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila za prodajo zemljišča, na katerem trenutno stoji Hostel Celica. S tem so se odločili tudi za radikalno spremembo svojega razmerja do celotnega območja Metelkove. Ta poteza v sicer nikoli enostavno razmerje med MOL in AKC Metelkova mesto – slednji je svetovno priznan kulturni, urbanistični in socialni primer dobre prakse - vnaša oblastniški diktat. Zadnje namere MOL uporabnike in uporabnice AKC Metelkova mesto obvezujejo, da javno in jasno sporočimo: kapital in MOL, roke stran od Metelkove! Več

  • Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    V Mladini št. 49 je bilo objavljeno pismo očividca Petra Škofiča o sestrelitvi Mrlakovega helikopterja, v nadaljevanju stripa zadaj pa tudi velika risba s prikazom celotnega leta. Tudi jaz sem bil takrat priča sestrelitve Mrlakove gazele in sicer s terase nasproti Opere. To, kar pravi g. Škofič, drži, s tem da je bilo mesto sestrelitve oziroma kraj, kjer ga je zadela raketa, bližje kraju strmoglavljenja, vendar ne tako daleč, kot je narisano v stripu. Po mojem spominu je moralo biti nekje na začetku Ceste v Rožno dolino. Po sestrelitvi sem se odpravil pogledat, kaj se je zgodilo, in sem bil malce presenečen, da je helikopter strmoglavil precej dlje od mesta, kjer sem ga pričakoval. Razbiti helikopter je bil na levi strani ceste, ob železnici, štruce kruha, ki jih je peljal, pa so bile raztresene po vrtu bližnje hiše. Tam je bilo še nekaj ljudi in morda je kdo od njih bolje videl sestrelitev. Več

  • Ustavite medije

    Spoštovani! Več

  • Originalni slovenski pornič

    Spoštovani, pretresena ob recenziji oz opisu vsebine knjige Milene Miklavčič: „Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del“ Marcela Štefančiča šele zdaj razumem neizmerno slovensko sodno toleranco do spolnih zlorab otrok, česar pred leti nisem mogla razumeti, ko sem v časniku Večer 16.11.2004 prebrala, da je sodišče dosodilo očetu za dokazano spolno zlorabo 4-letne hčerke samo enoletno pogojno kazen in sicer z razlogom, da je spolna zloraba trajala le krajši čas!! Več

  • Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    Z zanimanjem spremljam nadaljevanja stripa o Toniju Mrlaku, pilotu helikopterja, ki je bil konec junija leta 1991 sestreljen nad Ljubljano. Branje je zanimivo še posebej zato, ker sem bil priča temu dogodku. Morda celo edina priča poleg herojev, ki so vanj namerili projektil. Več

  • Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Nič ni narobe, če Bernard Nežmah časti svojega nazorskega somišljenika. Gre pač za vrednostne sodbe, ki se ne merijo z vatlom. Problem pa je, ko z enako vehemenco te sodbe argumentira s podatki, ki pa so preprosto merljivi. »Ko je koncem prejšnjega desetletja (Peter Jančič) pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik (Delo) tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom«. Več

  • Kdo je začel vojno?

    Spoštovani kolega Dino Bauk je v svojem članku Kdo je začel vojno?, v Mladini št. 48/2017, večkrat citiral moja stališča, česar sem bil vesel. Vendar se je pripetil spodrsljaj pri citatu, s katerim je sklenil svoj polemični članek in kjer mi pripisuje stališče, da je parlament »edino od ljudstva neposredno izvoljeno in zato edino suvereno telo za sprejemanje in spreminjanje zakonov«. To namreč ni moje stališče, temveč mnenje iz neke razprave v Vilni v letu 2008, o kateri sem poročal v Pravni praksi. Zapisal sem, da gre za pristop, ki »ne more biti več zadosten okvir za iskanje odgovorov na nove izzive, s katerimi se srečujejo ustavna sodišča«. Priključil sem se nasprotnim pristopom, ki so poudarjali pomembno vlogo Ustavnega sodišča pri ustvarjanju prava.  Več

  • Volitve – post festum

    Sicer je bilo že dosti napisanega o volitvah in kandidatih – hotel pa bi dodati še svoje mnenje. Več

  • Znamenja resničnosti

    Podpisani sem invalid zaradi gluho-slepote in ne morem brati knjig. Žal tudi ne knjige Zdenka Roterja. O njej to pismo bralca pišem po tem, kar je o njej napisanega v članku Jureta Trampuša. Poskusil sem ga prečrkovati in sem morda kaj napačno prebral. Pišem pa vendarle, ker menim, da se je avtor knjige na svojo pest odločil kreniti v pravo smer. Več

  • Sledi revolucij

    V dnevih, ko obeležujemo stoto obletnico Oktobrske revolucije, ki je pomembno vplivala na razvoj dogodkov v prejšnjem stoletju, si lahko zastavimo vprašanja o aktualnosti omenjenega zgodovinskega dogodka. Povedano drugače, ali so ideje, ki so vodile do revolucije, aktualne še danes. Zakaj je pomembno poznati zgodovino, da si lahko zagotovimo boljšo bodočnost? Mar niso tudi danes razmere v Rusiji, ter seveda tudi drugod po svetu, ’primerne’ za revolucijo, za spremembo na bolje, za večjo družbeno enakost. Več

  • Popravek

    V uvodniku z naslovom Šleva, objavljenem v 46. številki Mladine, sem v delu, kjer sem našteval, kako v državnih in evropskih institucijah Janez Janša in njegovi strankarski kolegi zaposlujejo svoje otroke, zapisal, da sta dva izmed otrok zaposlena v Geoplinu, družbi, ki jo obvladuje država. Navedba je napačna: zaposlena sta v družbi Plinovodi, katere 100 odstotni lastnik pa je državni Geoplin, ki ga obvladuje država.  Več

  • Zadnja etapa

    V članku pod gornjim naslovom je novinar Borut Mekina omenil, da se je v zvezi z zdravstveno reformo oglasil tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da je strankarski ministrici za zdravje uspelo »nepojmljivo, kar ni uspelo še nobenemu zdravstvenemu ministru v zadnjih 20 letih«, saj je »pod streho spravila tri ključne zdravstvene reforme«. Ob takšni izjavi je možno samo dvoje: ali sicer zgovorni poslanec ne pozna oziroma ne razume opravljenega dela ministrice, ali pa ne ve, kaj je zdravstvena reforma. Bolj verjetno je slednje. Naj dodam še lastno mnenje, da ministrici v tem mandatu zelo verjetno ne bo uspelo spraviti »pod streho« nobene prave (!) zdravstvene reforme. Če pa ji bo to uspelo, bo omenjeni poslanec resnično lahko »židane volje«.  Več

  • Glifosat na zatožni klopi

    Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Toda pomisleke mora zbujati še neka druga plat, ki v teh diskusijah ostaja v senci: način, kako glifosat deluje. Ta snov je eden od motilcev regulacije rastlinskih organizmov: požene v bujno rast nadzemne dele, korenine pa tega ne dohajajo, zato rastlina umre. Več

  • 17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Drago upanje

    V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi. Več

  • Mladina, posebna številka »Oktobrska revolucija«

    Zgornji prispevek zanemarja nekatera bistvena dejstva, brez katerih ni mogoča pravilna ocena revolucije. Kot vsak dogodek v razredni družbi ima tudi oktobrska revolucija vsaj dve razlagi. Zgornji prispevek jo razlaga s stališča vladajočega razreda (»oktobrska revolucija je opomin oblastem«). Če upoštevamo nekatera zanemarjena dejstva in na revolucijo pogledamo z vidika podrejenih razredov, je podoba precej drugačna: Več

  • Priznali so napako

    Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank, Banka Slovenije, oziroma v njenem imenu Bojana Leskovar, pa je odgovorila, da je razkritje stroškov pregleda že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol, objavljeno na njihovi spletni strani. Tam pa piše, da je Banka Slovenije za izvedbo projekta podpisala pogodbe v skupni višini okoli 21,2 milijona evrov. Več

  • Priznali so napako

    V članku z naslovom Priznali so napako, avtorja Boruta Mekine, ki je bil objavljen 3. 11. 2017 v časniku Mladina, je med drugim navedeno, da Banka Slovenije do danes ni objavila, koliko je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank. Novinar Mekina ni navedel resnice, saj je razkritje stroškov pregleda objavljeno na spletni strani Banke Slovenije že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol (http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5598 ). Več

  • Vagina dentata

    Mladi Karl Marx je v Uvodu h kritiki Heglove pravne filozofije, od koder je popularna parafraza, da je religija opij za ljudstvo (no, dobesedno je sicer rekel: Religija je opij ljudstva), napisal tudi: Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzijo. O tem bi morali razmisliti tudi vsi nekritični sledilci »misli in dela« Janeza Ruglja. Polemika s sledilci, pa naj gre za religiozno, ideološko, spiritualno, strankarsko, medijsko, alkoholno ali katero od drugih drog ... ter posledično terapevtsko pogojeno odvisnost, je naporna, skorajda brezupna. Ne veljajo kriteriji argumenta. Med vero in vednostjo postavljajo enačaj. Med iluzijo in resničnostjo tudi. Nečemu podobnemu smo bili priča, ko so nasprotniki družinskega zakona svoje religiozne, nravstvene zadržke, pa celo predsodke in stereotipe posredovali kot argumente. Več

  • Huda jama

    Najin odziv na film Rudar ni odpiral tem, ki se dotikajo vprašanj izvedbe in odgovornosti za povojne poboje v Sloveniji. Namenjen je bil zgolj opozorilu o, po najinem mnenju, nekorektni uporabi navedbe »po resničnem dogodku«, s katero ustvarjalci tržijo in reklamirajo fi lm. Najino pisanje je g. Joško Čolnik pograbil kot priložnost, da javno poda svojo razlago povojnih pobojev. G. Čolnik, resda precej nejasno in zmedeno, z interpretativno telovadbo skozi pravo, konvencije, odredbe in na koncu celo skozi »mednarodne tradicije« izvedbo množičnih pobojev poskuša utemeljiti, kot logično posledico vojnih konfl iktov. Iz njegovega pisanja razbereva, da izvedbo množičnih pobojev na podlagi t.i. vojnega prava« razlaga kot nič nezakonitega in spornega. Če sva njegovo sporočilo bralcem prav razumela (pa srčno upava, da ga nisva), sva povsem zgrožena in ne moreva verjeti, da leta 2017 pride nekomu na misel zapisati kaj takega.  Več

  • Vagina dentata

    Res je. Že nekaj časa lahko prebiramo pojasnjevanja in napadanja pod naslovom Vagina dentata. Vem, da se je nesmiselno vključevati v polemiko. Prizadeti pač niso sposobni objektivne presoje. Več

  • Vagina dentata

    Leta nazaj sem po radiju poslušal pogovor, ki ga je z Janezom Rugljem vodila novinarka prvega programa nacionalnega radia. Povedal je, da išče osebo, ki bo nadaljevala njegovo delo. Ko ga je novinarka vprašala, kdo bi to lahko bil, je psihiater odgovoril, da primernega naslednika še ni našel, da pa to zagotovo ne more biti ženska. Na novinarkino vprašanje zakaj, je odgovoril, da ni ženske, ki je za kaj takega sposobna, da so ženske ustvarjene le za to, da rojevajo in da so matere ter da bo njegov naslednik gotovo moški. Tukaj se, zame, konča vsa njegova „strokovnost“. Nekdo s takim stališčem do žensk ni zdrava osebnost.  Več

  • Vagina dentata

    Iz zadnjega odgovora g. Miheljaka je razvidno, da živiva v različnih svetovih, med katerimi ni nobenega stika. Ker širi polemiko na področja, ki prej niso bila obravnavana, se bom v odgovoru osredotočil samo na vprašanje, ki je zanj najpomembnejše. Teoretično se sprašuje, če je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki je dajal neprimerne (in tudi provokativne) izjave v intervjujih, pri čemer je ta nekdo povsem nedvoumno moj oče dr. Janez Rugelj. O tem se lahko g. Miheljak le sprašuje zato, ker dela dr. Ruglja neposredno ni poznal in o njem lahko (z izključno negativnimi predpostavkami) ugiba zgolj iz selektivno izbranih sekundarnih virov, ne pa iz nečesa, kar bi videl na lastne oči. Metodo zdravljenja dr. Ruglja na podlagi (starih) sekundarnih virov poskuša celo vrednotiti, s čimer izkazuje popolno odsotnost (znanstvene) korektnosti, ki bi jo človek pač pričakoval od univerzitetnega profesorja. V svojih odgovorih deluje (zgolj) kot kak brezumni kolumnist, ki si prizadeva doseči svoj prav in skuša za vsako ceno ponečediti vse naokoli. Več

  • Ministrstvo izbrisalo študente

    V 42. številki Mladine (20. 10. 2017, str. 22-23) je bil objavljen članek z naslovom »Ministrstvo izbrisalo študente«, novinarja Boruta Mekine, ki vsebuje nekaj netočnih trditev, zato terja pojasnilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v luči celovitega vpogleda v dejansko stanje glede koriščenja socialnih pravic, kot izhajajo iz spremenjenega 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 15. decembra 2016. Več

  • Več natančnosti in resnicoljubnosti

    Kandidat B. Pahor ni razumel moje izjave, ki jo je v prvem volilnem krogu izzval sam. Z njo nisem pozval ljudi, naj ne volijo Pahorja, kot je zdaj slišati komentarje, pač pa sem zgolj ponovil vprašanje izpred petih let, koga je mislil takrat s »strici iz ozadja«? Najvišji predstavniki države pač ne morejo govoriti o takih zadevah na pamet, ker je nedostojno in neodgovorno brez resnih argumentov sejati sumničenja v pravno državo, državne ustanove in posameznike. Eno je, če to počne nepoznavalec, drugo, ko to govori eden najbolj obveščenih ljudi v državi. Državljani imamo pravico vedeti, kdo so »strici« in kaj je bilo storjenega, da bi se njihove nelegalne rabote uspešno preprečevale. Več

  • Samo Babuder

    27. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Odziv na Delo in molk proti nasilju

    Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek. Več

  • Vagina dentata

    Vlado Miheljak vodi že kar nekaj časa v Mladini polemiko s Samom Rugljem, sinom znanega psihiatra Janeza Ruglja. Več

  • Vagina dentata 

    Dr. Rugljevo delo in metodo sem spoznaval dobri dve desetletji, najprej kot njegov pacient, kasneje kot njegov koterapevt in danes kot samostojen terapevt. Vlado Miheljak me bo skoraj gotovo okvalifi ciral kot psihiatrovega »vernika«, s čimer ne bom imel težav. Zahvaljujoč temu pa vendarle poznam nekaj neizpodbitnih dejstev, ki sem jih spoznal v dolgih letih življenja v dr. Rugljevi skupnosti in nadaljnjih dvajsetih letih lastnega dela z ljudmi v stiski po modifi cirani socialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja. Več

  • Waldorfski eksperiment

    Spoštovani! Več

  • Človeka nevredno življenje

    Podpisani, zaposleni na OŠ Leskovec pri Krškem, smo ogorčeni zaradi izjav župana Občine Krško Mirana Stanka v članku Človeka nevredno življenje (»Računati znajo, ampak samo, če evro zadaj piše«), ki je objavljen v Mladini 20. 10. 2017. Več

  • Huda jama

    Podpisnika J. Dežman in P. Jamnik v repliki na Štefančičevo označbo beguncev v Hudi jami : Gre za vojne ujetnike in civiliste, torej zaščiteni skupini po mednarodnem pravu«. Na koncu zatrdita, »da je Rudar žal še en izdelek, ki se skuša afi rmirati s sklicevanjem na resničnost, s katero pa žal nima dosti zveze«. Več

  • Odškodnine za Patrio

    Zahtevani milijoni evrov odškodnine »po krivem zaprtih« zaradi afere Patria zadevajo vse državljane. Ker je upravičenost odškodnin vprašljiva (sploh pa zahtevani zneski), naj pravobranilstvo pred odobritvijo/zavrnitvijo izplačil upošteva še opuščeni dejanji v domeni sodišč, v zadnji instanci Ustavnega sodišča: Več

  • Vagina dentata

    Prav mi je! Namesto da bi Samu Ruglju kratko in odrezavo odgovoril, da sem psihiatra Janeza Ruglja omenil v zgodbi, v kateri je bil v središču nekdo drug (Boštjan M. Zupančič z zapisom o Simone Veil), in sicer kot primer verjetno najprimitivnejše mizoginije med ljudmi, ki so se priglašali k javni besedi v Sloveniji zadnjih nekaj desetletij, sem skušal biti kar se da obziren. Zato sem namesto osebnega dopisovanja s prizadetim svojcem v pismih bralcev skušal raje dodatno (kolikor se mi je zdelo potrebno oz. kolikor prostor dopušča) pojasniti sporna stališča psihiatra in psihoterapevta (!) Janeza Ruglja v drugi kolumni. Zdaj mi Samo Rugelj prav to očita. Dodaja še, da sem napisal netočnosti, ne da bi očitek z eno besedo argumentiral. Ter namesto odgovora o vsebini, ki sem jo v zvezi z Janezom Rugljem odprl v kolumni Vagina dentata (4. 8. 2017) in dodatno pojasnil v kolumni Traktat o slogu in pravih kandidatih (15. 9. 2017), prenaša topiko problema na čisto druge, nepomembne stvari. Ni pa mi odgovoril, po kakšnem kriteriju ne bi bilo primerno posthumno ocenjevati dela in besede javne osebnosti. Še zlasti, ker je tudi Janez Rugelj do konca pisal in govoril o »kobalokarščini« in konkretno o dr. Lokarju, ki je umrl že leta 1996. Prav tako ni odgovoril, in to je ključno, kako ločiti izjave, stališča, nazore, izrečene ali zapisane v medijih, od njegovega strokovnega dela. Zato ponavljam vprašanja. Je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki ima do svojih pacientov (in sploh večjega dela moške populacije) skrajno negativni odnos, poln stereotipov, predsodkov, žaljivk? Je lahko dober psihiater nekdo, ki a priori stigmatizira in žali ženske? Je lahko dober psihiater nekdo, ki kar najbolj primitivno kvalificira homoseksualce? In po drugi strani z nezrelimi, kar najbolj butastimi moškimi fantazmami naredi razloček do ženske homoseksualnosti (»Drugače je z lezbijkami, saj se dvema dejavno lahko priključi en moški.«). Itd., itn. Več

  • Klavdij Jobstl

    17. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Ali si za Beatle ali Stonese?

    Že večkrat sem se želel lotiti te teme, eden dodatnih razlogov za ta članek je tudi (zdaj že skoraj pet let) staro pisanje Maxa Modica v Mladini o Stonesih, Pol stoletja satisfakcije, ampak glede na to, da je že pol stoletja tega, kar so Stonesi začeli igrati, je za to razpravo nekaj let gor ali dol povsem irelevantno. Druga stvar, ki me je spet inspirirala, pa je nedavni koncert Stonesov v Italiji, kjer spet razturajo na svoji »zadnji »turneji. Teh »zadnjih turnej« se je zdaj že kar nekaj nabralo. Več

  • Tatovi časa

    V Mladini št. 40 (6. 10. 2017) sem v kolumni Tatovi časa pokojnega španskega premiera Suareza (Adolfo Suárez) prekrstil v prav tako pokojnega portugalskega premiera Soaresa (Mário Soares), zloglasno guardio civil pa v guardo civil. Seveda bo kdo odmahnil, da je iz naše perspektive razlika v obojem tako majhna in nepomembna, kot iz španske perspektive razlika med Slovaško in Slovenijo. No, po 14.9. 2017 slednje ne drži. Vsaj pri tistih Špancih in Kataloncih, ki spremljajo košarko ne.  Več

  • Huda luknja

    Med zadnjimi sporočili filma Rudar je zapis: »Po resnični zgodbi.« Marcel Štefančič, jr. v oceni Rudarja v Mladini poudari, da Rudar ni poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, vendar bi pričakoval, da bo, ker se sklicuje na strašno odkritje tam, »jemal sapo«. Vendar po njegovem je »Rudar film, ki filmu ne da priložnosti, ker je zanj že vse naredila Srebrenica.« Pokažimo pa, da je Rudar slab, ker počiva na domnevi, da je zanj vse naredila Huda jama. Več

  • Intervju: dr. Blaž Kovačič Mlinar

    V Mladini je bil dne 29. 9. 2017 objavljen intervju z dr. Blažem Kovačičem Mlinarjem, v katerem je kazenski odvetnik podal tudi trditev o slovenskih zaporih: »Dejstvo je, da so naši zapori vedno bolj polni. Tam ni več nobenega resnega ukvarjanja z obsojenci med prestajanjem kazni. Gre zgolj še za izločitev posameznika iz družbe, ne pa za rehabilitacijo.« Zgoraj omenjena trditev je neresnična. Slovenski zapori niso vedno bolj polni. Število zaprtih je namreč že tretje leto, od leta 2014, v upadu. Podatki o gibanju števila zaprtih so dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Izjava, da se z obsojenci med prestajanjem kazni nihče več resno ne ukvarja, pa je omalovažujoča tako za zaprte kot za zaposlene. Naše osnovno poslanstvo ni samo izvrševanje kazenskih sankcij, s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ampak predvsem zagotavljanje resocializacije zaprtih oseb. S tem namenom se zagotavlja strokovna obravnava v številnih programih (individualnih, skupinskih, skupnostnih), katerih namen je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju, programu razvoja delovnih kompetenc zaprtih in posebnim oblikam strokovne obravnave (npr. obravnavi odvisnih od prepovedanih substanc in alkohola, preprečevanju samomora in samopoškodb, obravnavi storilcev spolnih deliktov …). V letošnjem juniju smo po dolgih letih z novelo Kazenskega zakonika dobili tudi določbo o namenu kaznovanja, ki poudarja resocializacijski pomen zapora. Gospod odvetnik bo namesto da razširja neresnice ter ponižuje zaposlene v zaporih in zaprte, največ dobrega (če je to njegov namen) za zapore in družbo storil s tem, da se drži svojega dela in z uspešnimi obrambami svojih klientov pripomore k zmanjšanju števila zaprtih. Več

  • Staš Zgonik

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku Uporniki z razlogom v Mladini, št. 39, sem napačno navedel ime ene od mojih sogovornic. Pediatrinjo Mojco Ivankovič Kacjan sem po nemarnem preimenoval v Majo. Za napako se njej in bralcem opravičujem.  Več

  • NKBM pere bolje

    V nadaljevanju podajam prikaz nasprotnih dejstev k članku z naslovom »«NKBM pere bolje« avtorja Vasje Jagra, objavljenem v reviji MLADINA dne 29.9.2017 na strani 19 – 25. Ker je objavljeni članek daljši, bom v nadaljevanju tudi jaz nekoliko bolj podrobno predstavil svoje mnenje. Več

  • Rekviem za Muro?

    V časopisu Mladina je bil 22. septembra 2017 na 16. strani objavljen članek z naslovom Rekviem za Muro? avtorja Bernarda Nežmaha. V zvezi z navedenim člankom v skladu z zakonom o medijih želimo objavo popravka. V skladu z 28. členom Zakona o medijih prosimo, da odgovorni urednik določi naslov objave skladno z zakonom. Več

  • Traktat o slogu

    Odmev na kolumno Vagina dentata, z dne 4. avgusta 2017 in kolumno Traktat o slogu in pravih kandidatih, z dne 15. september 2017 Več

  • Popravek

    V intervjuju z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Juretom Lebnom smo po pomoti zapisali, da naj bi imel novi drugi tir železniške proge Koper–Divača 17-odstotni naklon. Načrtovani naklon je seveda 17 promilov. Več

  • Antična Miturgija

    Spoštovani, ker sem tudi sama kritičarka, mi ne pade na pamet, da bi komentirala oceno Bernarda Nežmaha o svoji knjigi Antična miturgija (Beletrina, 2017) – sicer je ugodna, dobila sem štiri zvezdice. Gre za nekatere informativne detajle, ki bi lahko zavedli bodoče bralce. Prvič, navedena tri dela, ki naj bi bila primerjalni primeri, nikakor ne ustrezajo profilu moje knjige: Kdo je kdo v antiki Vladete Jankovića, iz neznanega razloga prevedena iz srbščine, je skopa, zastarela kompilacija s številnimi napakami, leme obsegajo po nekaj vrstic, poudarek je na prosopografiji; njegovih Mitov in legend iz leta 2006, ki se resda ukvarjajo predvsem z verskimi, biblijskimi vidiki te tematike, avtor ne omenja. Delo Paula Harveyja, ki ga je na novo izdala M. C. Howatson, Encyclopaedia of Greek and Roman Mythology, je standardni oxfordski priročnik, za katerega sam Harvey pravi, da je kompilacija. Kar zadeva pastorja Gustava Schwaba – njegove Najlepše antične pripovedke (izbor iz večjega dela) so globoko cenzurirane verzije za dečke v šolah, takrat deklic tam še ni bilo. Knjige je Schwab izdal 1838–40 in jasno odražajo duh časa. Kot otrok sem ga seveda rada brala, a že v klasični gimnaziji je postalo jasno, da to ne more biti resen vir za mitologijo. V dveh primerih gre za priročniška dela, Schwab pa je nostalgična vrednota, a neuporaben. Moji vzori so bili teorija mita Jean-Pierra Vernanta, ki jo je prvič predstavil na ISH v Ljubljani (gl. Slapšak, S., Za antropologijo antičnih svetov, ISH, 2000), in posredno tudi The Uses of Greek Mythology Kena Dowdna (1992). Z Dowdnom sem se pogovarjala o tem na kongresu o mitologiji 2011 v Trstu in Ljubljani in tudi pozneje, in strinjala sva se, da se njegov in moj koncept razlikujeta. Na tem kongresu so se sicer udeleženci strinjali z mojim terminom miturgija in z njegovo teoretsko in metodološko pojasnitvijo. Moja miturgija ni leksikon/priročnik in to je res nekaj, kar lahko vsakdo, ki vzame knjigo v roke, takoj prepozna – tudi brez branja Uvoda. Več

  • Dobri, slabi in zli

    Pod tem naslovom je Stanka Prodnik komentirala zadnjo sejo »Preiskovalne komisije o TEŠ 6 in na koncu priporočila ogled za nazaj, ker bo aktualen tudi v prihodnosti. Meni tega ni treba, ker sem prenos spremljala sproti. Več

  • Izvor Slovencev

    Novinar je v članku svojo tezo podpiral tudi s tujimi primeri in med drugim ponesrečeno omenil poljsko skladbo Donatana, o kateri je zapisal: „Poljski konservativci tako na veliko slavijo svoje slovanske korenine in tradicijo; leta 2014 je državo na evrovizijskem tekmovanju zastopala pesem z nedvoumnim naslovom Mi Slovani (My Słowianie).“ Trditev novinarja ni resnična ali pa je vsaj zavajujoča. Bralcem predlagam, da si na youtube ogledajo pesem, kjer bodo seveda opazili, da je pesem preprosta humoristična ironija o Slovanih, posebej prirejena za Evrovizijo. Če pa si preberejo še besedilo v opisu pesmi, bodo opazili, da je pesem zgolj nadaljevanje prejšnje zelo odmevne pesmi „Nie Lubimy Robić’ (slo. Ne delamo radi), ki je tako kot celoten glasbeni projekt Donatana, navaden humor in bi ga težko povezali z vsebino članka vašega novinarja. Več

  • High Noon 2017

    Kaj je gospoda Miheljaka napeljalo k temu, da je uspešnega in priljubljenega kamniškega župana z dvakratnim mandatom vtaknil v „kopico klovnov, burkačev, estradnikov, starlet in posebnežev“, ve samo on (in najbrž še njegov „prijatelj“). Več

  • Čustva

    V svoji odlični kolumni nas g. Repovž spomni na članek Zlobiranci proti ministrici g. Mekine, kako dobro poznani lobiji želijo rušiti ministrico za zdravje, go. Kolar Celarc. Spomnimo se nekaterih ministrov, ki so javkali o lobijih in hitro odstopali, zdaj pa, ko nekdo kaže več poguma, kaj se vendar dogaja? Poudarjen je bil že namen zavarovalniškega lobija, da si proti javnemu interesu ohrani najvišjo posamično provizijo v zdravstvu. Potem so še poleg tisti, ki bi ga zaradi možnosti večjega zaslužka kar vsevprek privatizirali, na škodo enakopravnosti in dostopnosti za vse. Najbolj zlohoten, zdravstveno škodljiv in koruptiven za medijsko poročanje pa je tobačni lobij. Že 10 let trajajoči balkanski ‘’Weekend’’ kongres medijev in oglaševalcev pod sponzorstvom Adris grupe (do junija 2015 predvsem tobačnega podjetja, od takrat investirajo v zavarovalništvo v Sloveniji) poteka v Rovinju v starih tobačnih tovarnah. Zdaj bom navedel nekaj primerov tega vpliva, saj je bistveno, da so to izjemno pomembno zdravstveno temo, ki ugasne 10 slovenskih življenj vsak dan, skorajda naredili za ‘’lanski sneg’’. Več

  • Črna roka

    Dr. Božo Repe v svojem članku Črna roka navaja, da je dr.Tamara Griesser Pečar v knjigi Razdvojeni narod Črno roko defi nirala kot teroristično organizacijo kot so to bile komunistične organizacije; vsekakor pa je ne opredeljuje kot nekaj, kar naj bi pripadalo domobranstvu oz. katoliški cerkvi. Torej povedano z drugimi besedami, Črno roko je ogradila od domobranstva in stališč katoliške cerkve med drugo svetovno vojno. Lahko je danes, več kot 70 let po teh dogodkih, postavljati neke teze, všečne svojemu ideološkemu prepričanju, ki jih zagovorniki iz drugega ideološkega pola zaradi pomanjkanja zgodovinskih dejstev, zaradi njihovega zatajevanja in uničevanja, bolj težko relativizirajo ali celo ovržejo. Več

  • Ciril Zabret

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev

    Črna roka

    Z manjšim zamikom sem z velikim zanimanjem prebral članek dr. Boža Repeta »Črna roka«, objavljenega v Mladini 1.09.2017. Več

  • Prihaja Kelly

    V pismih bralcev je v Mladini št. 33 Peter Vilfan, nekdanji poslanec Zavezništva, ki je prestopil v DeSUS, zapisal več netočnosti, ki preprosto terjajo odziv. Od tega, kar piše, je res dvoje: stranka je tista, ki je sprejela sklep, da bo kandidatka Zavezništva za evropsko komisarko Alenka Bratušek. Škoda, da ni tega javno priznal že v času, ko se je začela gonja proti naši predsednici, in ne šele zdaj, ko je tudi specializirano državno tožilstvo po temeljiti kriminalistični preiskavi presodilo, da nepravilnosti pri tej politični kandidaturi ni bilo. Res je tudi to, da Vilfan te kandidature ni podprl, a ni bil proti – pri glasovanju na svetu stranke se je vzdržal. Vse ostalo, kar piše Vilfan, je resnica samo zanj. Več

  • Zmajev in iger

    Pri opisovanju lokacij v okolici Dubrovnika, kjer so snemali nadaljevanko Igra prestolov, sem botanični vrt Trsteno nehote preimenovala v Tisno. Oba kraja dobro poznam, zato se pozornemu bralcu, ki je lapsus opazil in me nanj opozoril, zahvaljujem, prizadetim pa za neljubo napako opravičujem.  Več

  • Armada je nujno zlo

    Rad bi se opravičil Petru Petrovčiču, ki me je po telefonu spraševal, zakaj sem Janševo mirovniško razmišljanje iz Problemov 1987/1 uporabil na predstavitvi svoje kandidature, ker sem mu odgovoril veliko premalo vljudno in zato tudi premalo natančno, ter ob tem dodal, da sem Janševo predosamosvojitveno razmišljanje predstavil kot dokaz, da smo se v osemdesetih razvijali v smeri, ki smo jo pozneje povsem zanikali, čeprav je naša edina rešilna bilka, če hočemo o sebi še naprej razmišljat kot o državotvornem narodu, da se vrnemo k takratnim vrednotam, saj nam je v nasprotnem primeru lastna država zgolj v škodo.  Več

  • Vlado Miheljak: Vagina dentata

    Spoštovani g. Miheljak Psihiater in zdravnik dr. sc. med. Janez Rugelj (1929–2008) je svoje življenje, ne samo poklicno, temveč celostno, posvetil reševanju ljudi v stiski. Delal je do nekaj mesecev pred smrtjo. Z njegovo pomočjo in po njegovi zaslugi dandanes veliko ljudi, ki so bili obsojeni na propad, živi polno in ustvarjalno življenje. Za svoje »vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo« je prejel tudi Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Intervjuje, kjer mu kakšne izjave res niso v čast, je običajno dajal v odmoru med enim in drugim pacientom. Dal jih je na stotine, a ne na svojo željo, temveč na pobudo novinarjev in medijev, ker je bil pač eden bolj karizmatičnih slovenskih zdravnikov z izjemnim in do sedaj še ne preseženim načinom dela. Vsi intervjuji (tudi strokovni) so, poleg druge, zelo obsežne dokumentacije o njegovem delu, urejeni in za raziskovalce dostopni v NUK. Če ga želite dostojno citirati, je treba vzeti v roke vsaj kako od njegovih knjig, kot so Pot samouresničevanja, Uspešna pot, Dolga pot in Zmagovita pot. V njih so jasno predstavljena njegova strokovna in človeška stališča, ki pa niso na voljo z enim klikom na spletu, temveč zahtevajo nekaj truda. Več

  • Črna roka

    Moj prvi spomin na Črno roko sega v leto 1945, ko sem desetleten izvedel, da je Črna roka na Gorenjskem ubila hčer in zeta šivilje ge. Pajer s Poljanske ceste, pri kateri smo med vojno nekaj časa stanovali v podnajemu. Toda odurno ni morila samo Črna roka; iz družinske kronike mi prihajata v spomin dva transporta iz začetka maja 1945, ko je okupatorska Organizacija Todt razpustila delovišča prisilnega dela in so nemški vojaki spremljali mobilizirance za prisilno delo domov. V enem transportu je bil moj dedek A. J. (letnik 1890), v drugem pa moj kasnejši tast V. K. (letnik 1902). Oba transporta so prestregli domobranci; pri prvem, v katerem je bil moj dedek, so domobranci prevzeli komando, odbrali nekaj prisilnih delavcev in jih likvidirali. Vojaki, ki so spremljali drugi transport, v katerem je bil moj tast, pa so bili koroški brambovci in so z naperjenimi puškami odgnali krvi željne „domoljube“ iz „druge slovenske vojske“, kot jih nekateri želijo imenovati. To nista bila edina transporta prisilnih delavcev, zato je bilo takih prestrezanj najbrž več, in tudi niso bili ubiti tik pred nemško kapitulacijo samo tisti prisilni delavci, ki so bili v transportu skupaj z mojim dedkom. Več

  • V frankih

    V članku z zgornjim naslovom avtor Borut Mekina govori o tem, da so predvsem tuje banke ponudile na našem trgu toksičen produkt, sedaj pa te iste banke aktivno ščitijo njihove domicilne države. A vendar, ali moramo res pričakovati servilnost ministrstva za fi nance do tujih bank? A ni primarna naloga vlade in ministrstev, da zagovarjajo interese države in državljanov? Čeprav stežka sprejemamo, da so nekaterim drugim medijem (Mladina in še kak medij izvzet) pomembnejši prihodki s strani bank kot pa korektna obravnava tematike, pa politika ne bi smela zastopati interesov tujih bank pri kraji državljanov. Cilj takih objav v nekaterih medijih je jasen: Poskrbeti, da ostane problem nerešen do trenutka, ko bo prišel na ESČP in bo zapitek plačala država. Najvztrajnejši primer takega zavajanja je časnik Finance, kjer skoraj dnevno napišejo kaj v bran bankam. Več

  • Kult spočetja

    Pod tem naslovom je bil v Mladini (25.8.2017) objavljen zanimiv članek novinarja Jureta Trampuša o tem, zakaj se katoliška cerkev še vedno tako goreče bori proti pravici do splava. V članku je citirana izjava nadškofa Zoreta z maše na Brezjah, ko se je spraševal, ali smo kot družba »dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti«. Dejstvo je, da družba ni varuh življenja od spočetja do naravne smrti. Posebno mesto med temi, ki ne varujejo življenja, pa ima ravno katoliška cerkev. Čeprav stalno govori o varovanju življenja, pa ga v resnici sploh ne varuje. Je proti življenju. Katoliška cerkev namreč predvideva smrtno kazen za mnogo moralnih prekrškov. Pobiti je potrebno homoseksualce, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Primer: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10) Kako je potrebno razložiti pozive k ubijanju, je odgovoril sam katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre torej za dobesedno izvrševanje pozivov k ubijanju, ki po bibliji v celoti veljajo še danes. Poleg tega pa cerkev podpira vojne in smrtno kazen posvetnih držav. Zaradi cerkve je umrlo milijone ljudi, ki zaradi nje umirajo še danes, da se ne omenjajo milijarde živali. Cerkev torej ne varuje življenja, kot bi to lahko izhajalo iz podtona nadškofovih besed. Več

  • Ne le simbolno nasilje

    Z velikim veseljem sem v 32. številki Mladine prebral uvodnik »Ne le simbolno nasilje«, ki ga je podpisal odgovorni urednik Mladine. Uvodnik govori o izpadih nad ženskami in ugotavlja, da ženske še vedno niso enakovredne in enakopravne z moškimi. Pisec omenja grobe teze o ženskah, ki si jih dovoli izreči aktualni predsednik ZDA, vendar brez škode zanj, saj mu volivci to tolerirajo. Več

  • Izvor Slovencev

    Tudi jaz sem z zanimanjem prebral članek Vasje Jagerja Izvor Slovencev. Genetsko smo v povprečju še najbolj podobni ne le Slovakom in Čehom, temveč tudi Hrvatom. Ja, pa ne vsem Hrvatom, temveč samo Kajkavcem. To, da so Kajkavci genetično Slovenci, vemo že zelo dolgo. O tem je bilo veliko napisanega, nazadnje pred dobrimi desetimi leti v knjigi našega mladega zgodovinarja Marka Zajca o slovensko-hrvaški meji v 19. in na začetku 20. stoletja Kje se slovensko neha in hrvaško začne (Modrijan 2006). Drugače pa je treba Jagerjev članek seveda pohvaliti. Pa tudi odmev Marjete Manfreda Vakar, ki je enako dober. Več

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem in velikim pričakovanjem sem kupil Mladino zaradi omenjenega naslova. Mladino že od nekdaj uvrščam med časopise, ki se izrazito poglobijo v tematiko in s tem veljajo za zelo verodostojne, zato Mladino kupim občasno, ko imam dovolj časa za branje in seveda ko je tematika, ki me pritegne. Tokrat pa nisem izvedel nič kaj novega o Izvoru Slovencev, vse skupaj se mi je zdelo usmerjeno v zaničevanje zanesenjakov, kot je npr. dr.Perdih, pa nekaj zasmehovanja je bilo na račun J.J. Slednje me sicer ne moti, saj J.J. ni glih “moja krvna grupa”, a to ne doprinese nič na poti do resnice kdo smo Slovenci in od kod prihajamo – to sem namreč od naslova pričakoval. Tudi sam sem sodeloval l.2007 pri raziskavah National Geographica v okviru Familly Tree DNA projekta a “svojim materialom”, torej poslal sem v ZDA svojo slino in za analize nekaj plačal. Rezultat je bil takšen, kot je najbolj verjeten zadetek med moško populacijo v Sloveniji, torej R1A1 (podskupina R1A). Kot omenja Jager, je ta haploskupina najbolj pogosta med Slovani (https:// en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_R1a#/media/File:Distribution_Haplogroup_R1a_Y-DNA. svg) in jo je imenoval slovanska, kar pa se v Indiji ne bi strinjali, saj je tam številčno največ nosilcev tega gena (ca. 200mio oz. 30% vseh moških). Prikaz razširjenost R1A v svetu: http://blogs.discovermagazine.com/gnxp/2012/10/r1a1a/#.WZZwn4VOJaQ. Več

  • Izvor Slovencev

    Henrik Tuma z Janšo – nazaslišano! Več

  • Kralj Instagrama

    V članku z zgornjim naslovom je novinar zapisal, da naj bi Pahorjeva vlada vendarle »dosegla nekaj uspehov, med katerimi velja izpostaviti krepitev socialne države«. Več

  • Prihaja Kelly

    V časopisu Mladina z dne 11. 08. 2017 je bil objavljen odgovor predstavnika za odnose z javnostmi pri stranki Zavezništvo na uvodnik Grega Repovža z naslovom Prihaja Kelly. Več

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem sem prebrala članek Vasje Jagerja, Izvor Slovencev. Več kot desetletje ljubiteljsko raziskujem dedne zapise, predvsem iz Slovenije in zamejstva, pa sem se čutila dolžno odzvati. Ko bi lahko samo vsemu zapisanemu potrdila, bi se verjetno oglasila samo na spletu in pohvalila tako ta članek kot intervju z dr. Glavačem, ker pa sem v sicer zelo pohvalno napisanem članku našla nekaj nerodnosti, čisto iz področja, ki se mu posvečam, se čutim dolžna bralcem nekaj dodatnih (po moje zelo pomembnih) pojasnil. Več

  • Žrtve vseh spomenikov

    Spomenik in plezalna stena Več

  • Čisto pravi policisti

    V tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si ste 28. julija 2017 objavili prispevek z naslovom Čisto pravi policisti, v katerem izpostavljate predvsem pomanjkljivo izobraževanje policistov. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti vam skladno z 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor Ministrstva za notranje zadeve. Več

  • Homoseksualci in drugi perverzneži

    V času kislih kumaric je bila že nevemkaterič, tokrat v Mladini, priobčena kritika zgleda rabe homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži, ki ga najdemo v slovarskem sestavku perverznež prve izdaje SSKJ. Da, res je bil leta 1976, ko je izšla prva knjiga tega slovarja, natisnjen zgled rabe, ki je odseval odnos tedanje družbe do homoseksualnosti. Vsi vemo, da je inkriminirani zgled rabe povsem normalen otrok svojega časa, kar je v sestavku celo na neki način zapisano. A pisec besedila je ob tem zagrešil nekaj težjih napak, kot je npr. ta, ko navede, da se homoseksualnost v prvi izdaji SSKJ definira kot perverzija. To preprosto ni res. Homoseksualnost je tako v prvi kot drugi izdaji SSKJ razložena kot spolna nagnjenost do oseb istega spola, kar je še danes točna in korektna razlaga. O tem, kako je homoseksualnost dejansko razložena v slovarju, se lahko vsakdo prepriča na slovarskem portalu www.fran.si, lahko pa tudi odpre prvo ali drugo tiskano izdajo SSKJ. Negodovanje nad dejstvom, da druga izdaja SSKJ na slovarskem portalu Fran še ni prosto dostopna, pa je leta 2017 vsaj nenavadno, saj je vsaj v jezikoslovnih krogih splošno znano, da smo oktobra 2014 javno obljubili njeno prosto objavo do konca letošnjega leta. Verjetno ni naključje, da je bilo zadnje časopisno grajanje slovarskih opisov s področja spolnosti ravno pred tremi leti, tik pred izidom druge izdaje SSKJ, ko se je v jezikoslovnih krogih že vedelo, da bodo te slovarske vsebine še posebej pozorno prenovljene. Več

  • Prihaja Kelly

    Grega Repovž je v uvodniku z naslovom Prihaja Kelly zapisal, da »je treba biti pošten in priznati, da je bilo hitropotezno imenovanje Violete Bulc /za evropsko komisarko/ dejansko izsiljeno, Cerar je bil sredi sestavljanja vladne ekipe, izsilila pa ga je Alenka Bratušek s svojim samoimenovanjem na to funkcijo«. Več

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    So trenutki, ko človek ob branju teksta dobi neverjetno potrebo, da napiše svoje mnenje. Gre tekst z naslovom Kdo bo ustavil tega človeka, kjer je popisano, kako je Boris Štefanec zanič predsednik KPK in kako se ne more primerjati z Goranom Klemenčičem. Hkrati pa tekst ne problematizira tega, zakaj KPK sploh obstaja. Več

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    Že leto in pol zelo javno in trasparentno postavljam vprašanje, kdo bo ustavil predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, pa vendar ga ni junaka, ki bi jasno in glasno odgovoril na to vprašanje, čeprav je odgovor več kot jasen, saj ga lahko razreši le predsednik republike, če mu to z izglasovanim sklepom predlaga Državni zbor. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    G. Franci Gerbec je v svojem odzivu na članek z zgornjim naslovom (Mladina, 21.7.2017, str. 4) zapisal več netočnosti v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zasebnikom s koncesijo, MC Medicor d.d. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Spoštovani g. Franci Gerbec: V vašem prispevku v zadnji številki Mladine ste negativno ocenili oziroma zavrnili predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že v Državnem zboru in pričakujemo, da ga bodo poslanke in poslanci jeseni sprejeli. Vaša skrb za položaj koncesionarjev razumemo, saj je društvo, katerega član ste, eden izmed pobudnikov za ustanovitev in solastnikov družbe MC Medicor d.d, ki opravlja zdravstveno dejavnost s koncesijo, kot ste pojasnili v prispevku. Vaše stališče spoštujemo in je legitimno, bralke in bralce pa moramo seznaniti z dejansko vsebino predlagane novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zapisali ste namreč, da se koncesija za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeli za največ 15 let. To je samo »pol resnice«. V noveli zakona je dana tudi možnost podaljšanja še za dodatnih 15 let v primeru, da se ugotovi, da še obstaja potreba po podelitvi te koncesije. Skupno ima torej zasebnik možnost opravljati zdravstveno dejavnost s koncesijo skupno 30 let. S takšnim predlogom obdobja podelitve koncesije zagotavljamo trajnost obravnave pacientov pri izbranem izvajalcu zdravstvenih storitev ter zagotavljamo podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na transparenten in konkurenčen način, kar sta osnovni načeli koncesijskih razmerij. Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Na članek o nenavadnem rušenju zdravstvene reforme ob pomoči civilnodružbenih gibanj sta se z obsežnima pismoma odzvala dr. Marjan Toš, član Društva na srcu operiranih Slovenije, in Franci Gerbec, član istega društva in član upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Gerbca smo v članku imenovali gospod »Gerber«, za kar se mu opravičujemo in hkrati pojasnjujemo, da smo njegove navedke črpali iz uradnega magnetograma seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer je bilo očitno njegovo ime nepravilno zapisano. Več

  • Fašistična plaža

    V 28. številki Mladine smo v članku z naslovom Fašistična plaža napak zapisali, da je italijanski premier Matteo Renzi. Italijanski premier je seveda Paolo Gentiloni. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Pravosodni škandal

    V članku z zgornjim naslovom sem zapisal ime tožilke Blanke Žgajnar kot Barbara Žgajnar. Bržkone sem v zadnjem času preveč poslušal francosko šansonjerko Barbaro. Tožilki se opravičujem za nerodni imenski lapsus.  Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Novinar Borut Mekina v svojih člankih o našem zdravstvu zelo sistematično in vztrajno že dlje časa neusmiljeno obračunava z vsemi zasebnimi izvajalci zdravstvenih dejavnosti, ki so po njegovem mnenju očitno največji problem našega zdravstvenega sistema. Iz zadnjega in prejšnjih njegovih člankov je pravzaprav možen samo en sklep: čimpreje ali takoj prepovedati ali vsaj zelo omejiti možnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti s strani zasebnih koncesionarjev v osnovnem zdravstvu, pa tudi v bolnišnični dejavnosti. Pri tem novinar tudi demonizira posamezne civilne organizacije s tega področja, ki smo po njegovem samo kot krinka oz. tehnika, s katero zasebniki prikazujejo svoj interes kot splošnega. Stalna in priljubljena tarča njegovega pisanja v tej smeri so še posebej tretji srčni center v Sloveniji, to je družba MC Medicor d.d. iz Izole in Društvo na srcu operiranih, sedaj pa še Društvo za zdravje naroda. Pri tem novinar ne utemeljuje svojih ocen z dejstvi, temveč s pavšalnimi in nedokazanimi trditvami. Doslej še nisem uspel prebrati z njegove strani nobenih pozitivnih podatkov o vlogi in rezultatih dela zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, še posebej pa tudi ne o MC Medicor d.d. iz Izole. Ker sem v zadnjem članku izgleda tudi sam omenjen kot vzorčni primer »podpornika zasebne podjetniške iniciative na področju zdravstva«, naj mi bo dovoljeno zapisati v odgovor nekaj dejstev: Več

  • TicPavlin

    19. 7. 2017  |  Pisma bralcev

    Razkrita najbolj varovana skrivnost svetovne banke

    Pozdravljeni! Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku »Modra življenja so pomembna« sindikalna pojasnila napačno pripisal Policijskemu sindikatu Slovenije. Šlo pa je za pojasnila Sindikata policistov Slovenije. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Popravek 

    Pri intervjuju z dr. Mirjam Škrk o razsodbi arbitražnega sodišča v prejšnji številki Mladine je prišlo do dveh napak. Pri odgovoru na vprašanje glede pravic slovenskih ribičev smo zapisali, da je podlaga za njihov ribolov maloobmejni sporazum SOPS, ki dovoljuje lovljenje našim ribičem do 45.10 vzporednika, to pa je malo pred Limskim kanalom in ne »malo naprej.« Glede primera Tomšičevih parcel pa se je Hrvaška v postopku razsojanja sklicevala, da je njihovo partizansko gibanje rapalsko mejo anuliralo, kar naj bi potrdil AVNOJ leta 1943 in seveda ne leta 1949, kot se nam je zatipkalo.  Več

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Tednik Mladina, ki ga že desetletja redno in skrbno prebiram, je objavil zanimiv zapis izpod peresa novinarja Boruta Mekine o tem, kako zasebni koncesionarji v zdravstvu za uresničevanje svojih interesov izrabljajo civilne družbene organizacije. Pri tem se ne gre nobenih skrivalnic, pač pa direktno opiše konkretni primer Društva na srcu operiranih Slovenije. A na žalost povsem napačno navaja priimek predstavnika tega društva, ki ni Franci Gerber, pač pa Franci Gerbec in ki je samo član Društva na srcu operiranih. Njegov predsednik je namreč še vedno Bojan Petek. In Franci Gerbec je po navedbah novinarja Mekine na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo zagovarjal podjetniško iniciativo v zdravstvu. Pisec ne pozabi dodati podatka, da je gospod Gerbec tudi član Upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Na žalost tega zagovora nisem poslušal in ga ne poznam, poznam pa Društvo na srcu operiranih, katerega član sem že nekaj let. Predsednik Bojan Petek zelo dobro opravlja svoje delo, društvo pa nas res tekoče in izčrpno obvešča o vseh aktivnostih. Zato sem z njegovim delom zelo zadovoljen in vodstvo podpiram. Bojan Petek ureja tudi našo strokovno revijo Utrip srca. Več

  • Narodni škodljivci in destruktivci

    Novinar g. Bernard Nežmah, je v svojem pamfletu “Narodni škodljivci in destruktivci” v številki 26. vašega tednika naslovil problem postavitve Magnine lakirnice v Hočah. V tem sestavku sicer ustrezno napade vladni diskurz glede nasprotnikov projekta, vendar se mu zgodi tudi lapsus in sicer, ko ob naslavljanju Levice zapiše: “[n]obenega resnega, odločnega in sistematično vztrajnega odziva na vladno favoriziranje Magne nismo zasledili. Biti politično okoljsko usmerjen ni stvar parol na kongresih, ampak jasne in bučne manifestacije nasprotovanja politiki, ki ignorira okoljska vprašanja, kot to počne sedanja vlada.” G. Nežmah je očitno spregledal, da se Levica ni samo resno, odločno in sistematično vztrajno odzivala na favoriziranje Magne. Levica je edina parlamentarna stranka, ki je glasovala proti Zakonu o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica, t.i. Lex Magna, in je edina parlamentarna stranka, ki je konsistentna v svojem nasprotovanju tej investiciji. Poleg tega smo se udeležili tudi javne razgrnitve mnenj v Občini Hoče. Več

  • Intervju: Mateja Vraničar Erman

    V intervjuju z ministrico za fi nance Matejo Vraničar Erman je prišlo do napake pri prvem vprašanju. Ne drži namreč, da je ministrica nasprotovala prodaji NLB, pač pa je nasprotovala ustavitvi postopka prodaje NLB. Pravilno gre prvo vprašanje takole: ‘Od vseh ministrov ste samo vi nasprotovali ustavitvi postopka prodaje NLB. Zakaj?’ Za napako se ministrici in bralcem Mladine opravičujem.  Več

  • N’toko: Večni otroci

    Veliko resnice je povedane v kolumni z zgornjim naslovom. Je pa malce preveč enostranska, saj avtor nikjer za omenjeno situacijo ne položi vsaj malo krivde tudi na tisti, ‘trpeči del mase, ki je brez služb in perspektive’. V masi je moč in masa je totalno nesposobna to uporabiti sebi v prid. Več

  • Pregorelo okolje

    V “Zeleni karti” iz Mainaua (1961) med drugim piše: “Tehnični razvoj in gospodarstvo sta nepogrešljiva predpogoja današnjega življenja, dejstvo pa je, da naravnih virov, porabljenih za ta predpogoja, ni možno nadomestiti, niti poljubno pomnožiti. Zato je nujno, da istočasno načrtujemo in ukrepamo, da bi dosegli ravnovesje med gospodarstvom in naravo, in da bi to ravnovesje tudi zavarovali.” Več

  • Intervju: Andrej Rozman – Roza

    Res da gre za malenkost, a se mi zdi potrebno opozorit na lektorski popravek, ki je spremenil pomen mojega odgovora. V avtoriziranem intervjuju je pisalo „... od dosedanjih narodnjakov pa so mi všeč Avseniki in Henčki, ki so imeli nekaj vzdušja, značilnega za rokenrol.“ Več

  • TV: Čas kislih nasmehov

    Spoštovani, danes sem v zadnji Mladini prebrala članek „Čas kislih nasmehov“, v katerem me omenjate z imenom in priimkom v povezavi z dogodkom, ki ga po krivici pripisujete meni. Več

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Pismo uredniku! Več

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Draga Mladina! Več

  • Ekonomija: Učna ura Kemisa

    Naslov sem vzel s tako naslovljenega prispevka dr. Bogomira Kovača v 22. številki Mladine (2. junij 2017). Preden zaidem v srž mojega pisanja, tole: dr. Kovač, izvrstno ste opisali vse bistveno pred takimi dogajanji in vsa odvečna dejstva, ki se zaradi malomarnosti, torej po nepotrebnem, in še česa, v kriznih razmerah dogajajo žal tudi pri nas. Več

  • Iz tržaškega Primorskega dnevnika: O Cosoliju in dokumentih z oznako »nepreverjeno«

    Ko se je v ponedeljek, 29. maja, na spletni strani Primorskega dnevnika pojavil članek »Pirjevec zaupnik Digosa«, skoraj nisem mogel verjeti naslovu. Prvi dvom je nastal, ko sem prebral, da gre za članek Reporterjevega novinarja Igorja Kršinarja, ki je povzel vsebino nekega nepreverjenega dokumenta iz Udbovskega arhiva, omenjenega v knjigi Igorja Omerze »Pahor v žrelu Udbe«. Dvomi so postali iz vrstice v vrstico večji. Konfldent Udbe, poznan le po šifri, sicer pripadnik italijanske državne policije, naj bi razkril koprskim udbovcem delovanje tržaške kvesture. Da so nadzirali Borisa Pahorja je razumljivo, a ne le v 80-ih letih, pač pa mnogo prej, ko je z Ubaldom Vrabcem in skupino mladih, med katerimi je bil tudi Bojan Brezigar, ustanovil Slovensko levico, ki se je pridružila Slovenski skupnosti. Prav tako so nadzirali tudi ostale štiri komponente Skupnosti, nekdanjo Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko katoliško skupnost, Slovenske krščanske socialce in Neodvisne Slovence. Da bi bil Jože Pirjevec konfident Digosa in mu poročal o delovanju stranke, je malo verjetno, prvič ker se ni udeleževal sej Slovenske skupnosti, čeprav je bil njen kandidat na listi Južnotirolske ljudske stranke. Več

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti

    V članku »Stare in bodoče smrti« se je dogodil lapsus: legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik ni bil govornik na spominskem srečanju za bitko pri Turjaku leta 1943, ko se je ta vršila, ampak leta 2003.  Več

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti 

    Pisci nove resnice o času II. SV ugotavljajo, da je vse skupaj le komunistična zarota. Zaveznikom protikomunistitov so partizani pošiljali vojne komisije, sestavljene iz samih komunistov ali njihovih simpatizerjev. Kočevski proces je dokaz, da so zakone in ustavo kraljevine Jugoslavije pisali komunisti. Tako so v ustavo napisali, da se vojska Jugoslavije ne sme postaviti pod zastavo tuje države brez predhodne odobritve skupščine (v času vojne je odločala vlada namesto skupščine). V času vojne, izrednih razmer se z ukazom omejijo zakoni in predpisi. Prepovedano je izročanje lastnih državljanov tuji državi. Še bolj je vidna revolucionarna zakonodaja v zakonih, tako: s smrtno kaznijo in ali dolgoletno do dosmrtno robijo se kaznuje vodiče, ovaduhe in vsakogar, ki bi s širjenjem sovražnikovih pozivov in razglasov z namero, da bi sovražniku v čemerkoli pomagal; neizpolnitev vojaške dolžnosti s sklicevanjem na svoje versko, politično ali kako drugo prepričanje, vojne ujetnike, ki prelomijo častno besedo, da se ne bodo več bojevali proti Jugoslaviji in jih ponovno zajamejo z orožjem. Oficirje, ki prestopijo k sovražniku ali se samovoljno vdajo, se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi v čl. 1, točka 5: stopanje v zvezo z osebo ali z družbo v inozemstvu zato, da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa drugega, določenega v prednjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskega lista ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroj, red ali javni mir naše države. Kršenje tega zakona se kaznuje s smrtjo. Čl. 20: Vse temu zakonu protivne odredbe iz občega kazenskega zakonika in drugih kazenskih zakonov kakor tudi zakona o tisku, zakonov o društvih in shodih, zakona o posesti in nošenju orožja in vseh drugih zakonov, prestanejo veljati, ko stopi ta zakon v veljavo. Dodatno so sprejeli Zakon o povračilu škode zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obtoženih takšnih dejanj. Komunizem je bil razširjen tudi v Haagu in Ženevi, saj 4. Haaška konvencija dopušča organizacijo »milice«, ki deluje po Vojnih zakonih. Še huje državljanom, ki so vstopili v službo sovražne države, ne priznava zaščite po Vojnem pravu, beri vojnih ujetnikov. Deklaracija o ranjencih pa zahteva od vseh vpletenih strani, da jo spoštujejo, ne glede, na to ali so v boju ranjeni pripadniki regularnih ali neregularnih enot. Tu se postavi vprašanje, kako so ravnali »protikomunisti« ali pravilno MVAC z ujetimi ali ranjenimi partizani in civilisti, kajti bili so del italijanske cesarske armade. Več

  • Orbanov strojevodja

    Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli. Več

  • Uvodnik: Krema za čakre

    Vsi naši tiskani mediji so večinoma cepljeni na slabe novice, dobra novica težko najde ustrezen prostor in ustrezen zapis v časopisih. Zato me je prijetno presenetil uvodnik Mladine 9. junija 2017 z naslovom Krema za čakre. Sicer površno obravnava različne lestvice, kjer je uvrščena tudi Slovenija precej visoko - seveda pa bi bila lahko še višje, če bi bili kriteriji malce drugačni. Več

  • Pismo Jožeta Pirjevca Borisu Pahorju

    Spoštovani Boris Pahor, Več

  • Umazana Magna

    Vsi nergamo nad politiki. Ti so, po moji oceni, še zgledni, glede splošno prisotne »butastosti«. Morda so na planetu bolj »butasti« od Slovencev samo še Hrvati. Čeprav imajo vetrnice! Morda pa samo Dalmatinci niso »butasti«? Nočemo vetrnic, ker so baje škodljive. Na Krasu so bili najprej problem ptiči, ki so samo pri nas tako butasti, da bi se zaletavali v njih. Ko smo poplačali »ljubitelje« ptic, so zdaj problem medvedi. Baje imajo tam kar 60 km širok koridor, po katerem se gibljejo in bi jih vetrnice gotovo motile. Pa jih res skrbijo medvedi? Če bi jih, bi jim zgradili nadhod čez avtocesto, kot je to za divjad povsod normalno, celo na Hrvaškem. Več

  • Strah pred volitvami

    V sestavku z navedenim naslovom avtorica Urša Marn navede tudi, da je “… v državi, kjer je lastniških več kot 85 odstotkov stanovanj…” težko doseči soglasje o obdavčitvi premoženja. Navede tudi podatek o številu stanovanjskih enot, iz katerega sledi, da ob 2 milijonih prebivalcev pride ena stanovanjska enota na 2,3 prebivalca, kar je manj, kot šteje članov povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5; SURS, splet). Stanovanj je torej v Sloveniji dovolj. Zakaj je takšen problem uvesti “pravično” obdavčitev nepremičnin? Če je bojazen zastran tistih (starejših) posameznikov, ki imajo eno samo (mnogo preveliko) stanovanjsko enoto, v kateri živijo, se ga da razrešiti: le-to se na ustrezen način izvzame iz obdavčenja, ustrezno pa se obdavči vse tiste enote, ki jih posameznik ne potrebuje kot lastno bivališče. Več

  • Nezainteresirani dijaki demotivirajo profesorje, to pa vodi v zniževanje kvalitete šolstva

    Družba si svojih posameznikov še nikoli prej v zgodovini ni mogla privoščiti tako dolgo in poglobljeno izobraževati kot danes. Poglavitni in edini namen šole bi moral biti posredovanje znanja, ki ga je človestvo odkrilo in zbralo v času svojega obstoja in to znanje bi moralo biti samo po sebi zanimivo in navdihujoče. Situacija v kateri smo trenutno, pa je iz šole naredila mukotrpno in dolgočasno tekmo, kjer so zmagovalci znani že vnaprej, vsi ostali pa poskušajo po liniji najmanjšega odpora preživeti to nujno zlo. Več

  • Prerivanje za šankom

    V članku sem napačno navedel, da je bil izid glasovanja o predlogu novele zakona o omejevanju porabe alkohola na parlamentarnem odboru za zdravje 8 ZA in 6 PROTI. V resnici je ZA novelo zakona, ki vnovič dovoljuje točenje alkohola na športnih prireditvah, glasovalo 11 poslancev, PROTI pa le eden, predsednik odbora Tomaž Gantar, ker se mu »zdi najmanj ironično, da v nasprotju z vso strokovno javnostjo, tudi s stališčem Vlade, pristojnega ministrstva Odbor za zdravstvo sprejme predlog, s katerim škodujemo interesom javnega zdravstva in ljudem.« Za napako se opravičujem.  Več

  • Tito: 10 skrivnosti

    Članek dr. Pirjevca ponavlja, čeprav je naslovljen samo na Josipa Broza Tita, ki pa simbolizira drugo jugoslovansko državo, v zelo grobi obliki, še enkrat predstavo o Jugoslaviji kot eni sami črni kroniki in historia scandalis. To je zelo površen in senzacionalističen pristop k predstavitvi in pojasnitvi druge Jugoslavije, ki pa je zelo razširjen, saj so v njem zastopani vsi elementi značilnega za rumeni tisk. Več

  • Knjige: Tone Kralj in prostor meje

    Največja publicistična draž gospoda dr. Bernarda Nežmaha je Slovenija od maja 1945 dalje. Ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi izrekel kritičnih misli in napisal kake domislice, ki naj bi ga potrjevala v njegovem protikomunističnem početju. V Mladini prejšnjega tedna se je pomudil ob knjigi Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Ugajal mu je »poseben umetniški jezik« s katerim se je Kralj oglašal na razmere časa, v katerem je živel in ustvarjal. V svojem cerkvenem slikarstvu je Tone Kralj svetopisemskim negativcem nadeval glave fašističnih in nacističnih veljakov ( predvsem Mussolini in Hitler) in tako na Primorskem izpovedoval svoje politično prepričanje. V času, ko je to slikarstvo nastajalo, je bil to zelo drzen dialog umetnika s fašistično oblastjo, čeravno za cerkvenimi zidovi. Po vojni pa naj bi, po Nežmahovi trditvi, režim komunizma Kraljevo domiselno kritiko zatrl in tako naj bi bila slovenska kultura osiromašena za spačene obraze Tita, Kardelja in Kidriča, ki bi zrli s cerkvenih sten. Če je Kralj lahko ustvarjal pod fašizmom, naj bi pod komunizmom ostal praktično brez dela in bil je dolgo izbrisan iz leksikonov. Tako ugotavlja Nežmah. Več

  • Vetrnice statusa quo

    Novinar Staš Zgonik v prvem stavku članka zapiše: ‘’Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva.’’ Prvo vprašanje, ki se mora ob tem postaviti je, zakaj pa naj bi jim uspevalo? Kaj pa naj bi prinesle Sloveniji? In kaj bi odnesle? V prispevku odgovora ne najdemo. Kakšna je smiselnost, pomen vetrnih elektrarn (VE) za Slovenijo? Pri tem iščemo celovit, celosten, holističen odgovor, saj samo tak je kolikor toliko objektiven in razvojno utemeljen. Gre za oceno umestitve teh industrijskih objektov in industrijskih con v družbeni in fizični prostor, za presojo celostnih vplivov, vključno z gospodarskimi. Poleg tega po energetskem zakonu niso dopustne. Prednost ima namreč zmanjšanje porabe elektrike pred novimi kapacitetami (7.člen). Vetrno elektriko zlahka privarčujemo in je nepotrebna. Ni težko utemeljiti, da bi VE Sloveniji prinašale samo škodo. Več

  • Brezposelnost je treba braniti

    Kot osebi z izkušnjami z Zavodom za zaposlovanje bi radi replicirali na objavo Tanje Podobnik Zec z Zavoda RS za zaposlovanje (Mladina, 12. 5. 2017, Pisma), ki se nanaša na kolumno Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti. Več

  • Za otroke gre

    Na to temo se sicer ne bi oglašal, ker je že dodobra prežvečena, če ne bi avtorica Nina Berovič vse tiste, ki zagovarjajo obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim razglasila za verske fanatike. Res sprevrženo, saj ravno ti, ki se cepljenju upirajo, nimajo na svoji strani ne stroke, ne znanosti, ampak se sklicujejo le na govorice in že stokrat ovrženo raziskavo. Fanatično se oklepajo nikoli dokazanih trditev kot bi bile verske dogme. In sedaj se najde nekdo, ki ravno to očita strokovnjakom, izkušenim zdravnikom in Nobelovim nagrajencem. Več

  • Za otroke gre

    Vedno znova me preseneti, s kakšno gorečo vztrajnostjo novinar Staš Zgonik piše članke na temo cepljenja. Več

  • Brezposelnost je treba braniti

    Spoštovani, v tedniku Mladina je bila 26. 4. 2017, na strani 59, objavljena kolumna avtorja Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti. Več

  • Konec prodaje “socialnih” stanovanj

    V zvezi s člankom vam sporočamo, da navedbe avtorja Borisa Matića ne odražajo pravih informacij glede delovanja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada ( v nadaljevanju Sklada), zato za razumevanje podajamo točne informacije. Več

  • Cerar ima (spet) prav

    Poziv SMC na razvedrilni tek ob žici je res krona. Se še čudite, da se je ta osrednja vladna stranka znašla na četrtem mestu v anketi, koga bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo? Športni dogodki ob nekdanjem poteku žice, ki je Ljubljano spremenila v koncentracijsko taborišče, brez spomina na tiste strašne čase in brez spoštovanja takratne Ljubljane so seveda nesmisel. Ko so Italijani postavili žico, sem bil star nepolnih sedem let. Prvi doživljaj je bil, da sta pri nas prenočili dve gimnazijki, ki po šoli nista mogli domov. Med moje otroške spomine spada tudi, kako so Italijani ponoči ob preiskavi stanovanja brskali po mojih igračah, pa „španski jezdeci“, s katerimi so sredi dneva blokirali ulice, pa stalne novice, koga so ustrelili po policijski uri (včasih ilegalce, često pa fante, ki so se vračali od dekleta); ko sem ležal 1944 na kirurgiji v sobi s 40 posteljami, sem videl, kakšne barve je kost, ki gleda iz telesa, saj so tja prinašali ljudi, ki so ob žici stopili na mino. In še in še. Pa to so spomini neudeleženega otroka ... Kakšni so šele spomini drugih, denimo tistih mojih sorodnikov v svaštvu, ki so jim Italijani sredi Ljubljane požgali hišo? Pa vseh tistih, ki so jih odvlekli v taborišča? Več

  • Okus prihodnosti

    Ob rojstvu poskrbijo za zdravje že v porodnišnici, starost se konča navadno tudi med zdravniki, ves vmesni čas naj bi bilo naše zdravje odvisno od zdravega načina življenja. Toda, vprašajmo se, kako naj živimo zdravo med vsemi strupi na tem svetu? Več

  • Kadilski teater

    Umreti zdrav, to je brez dvoma lepa ideja in človek ji ne more ugovarjati. A to ne spreminja dejstva, da je novi proti-tobačni zakon v odnosu do gledališča pretiran in bizaren. Nisem človek, ki bi klical na pomoč zdravo pamet, ampak v tem primeru ti drugega skoraj ne ostane. Če Sneguljčica na odru na primer snifa kokain, je to za mladinsko publiko v redu. Ne sme pa palčku pasti cigareta iz žepa. V tem ozračju ni več možno razumno razlagati, zakaj se ne da več resno uprizoriti drame Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja, če ti proti-kadilski zakon visi okrog vratu. Intelektualni domet odgovora na pomen umetniške svobode seže do argumenta, da je v umetnosti itak vse »fake«. Več

  • Za otroke gre

    Članek Staša Zgonika predstavi izjemna prizadevanja in težave študentov medicine, ki se trudijo ljudem pojasniti, zakaj so nekatera cepljenja nujna, denimo cepljenje majhnih otrok proti ošpicam. Omeni tudi sramotno delovanje Andrewa Wakefielda, ki je z lažjo sprožil dvom v smiselnost takih cepljenj. Z nekaj lahko najdljivimi informacijami se zavemo, da tu ne gre le za zavajanje, ampak za globalni zločin. Več

  • Kadilski teater

    Pozdravljeni! Več

  • Ničelna toleranca

    Spoštovani! Več

  • Družba in položaj odvisnežev od trde droge

    Kot mati zdaj mrtve hčere, odvisne od heroina, bi rada rekla sledeče: Najprej se je treba zavedati, da odvisnež od trdih drog ni kriminalec, je pacient. Zahod se zgraža nad filipinskim predsednikom in njegovim bojem proti mamilom v duhu Hitlerja, za katerega se je predsednik opredelil sam. Zdaj že država plačuje po 200 do 300 dolarjev za umor enega preprodajalca mamil, ki je dostikrat sam odvisen in nima druge možnosti zaposlitve kot droben ulični kriminal. Toda ali smo mi kaj boljši? Namesto varnih hiš, kjer bi pod nadzorom zdravniškega osebja pacient dobil drogo in si jo pod higienskimi pogoji lahko iniciiral, mi izvajamo tihi genocid in dovoljujemo, da mladina išče zatočišča v propadlih hišah, pod mostovi itd., na voljo kriminalcem, prekupčevalcem z belim blagom. Več

  • Nemški sredinec Natu, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem pomešal hruške in jabolka, zapisal sem, da je Slovenija lani obrambne izdatke povečala za 11 odstotkov, medtem ko so se naši izdatki za razvojno pomoč povečali za 0,03 odstotka (BDP – op.a.). Dejansko primerljivi podatki so sledeči: Lani smo obrambne izdatke (glede na 2015) povečali za skoraj 40 milijonov evrov ali nominalno za 12 odstotkov, izdatki za razvojno pomoč pa so se predvsem zaradi begunske krize povečali za 15 milijonov evrov, s 57 na 72 milijonov, kar predstavlja 21 odstotno povečanje. Za napako se opravičujem. Več

  • Brezdomci kot turistični vodiči, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku o primerih uvajanja brezdomcev kot turističnih vodičev v nekaterih zahodnih prestolnicah zapisal, da v Sloveniji pobude za tovrstne oglede zaenkrat še ni bilo. To ne drži. Irena Bilčić iz projekta Nevid(e)na Lublana nas je opozorila, da se je takšna pobuda pojavila in uresničila že leta 2013, od takrat pa takšni ogledi, ki jih vodijo brezdomci, ves čas potekajo. Doslej je bilo izvedenih že 160 ogledov, ki so se jih udeležile različne skupine, slovenske in tuje, od osnovnošolcev, študentov do strokovnih delavcev, novinarjev in politikov. O svojih izkušnjah pri vodenju teh ogledov v časopisu Kralji ulice pogosto pišejo vodiči-brezdomci. Več o projektu na Facebook strani Nevidena Lublana in na domači strani https://nevidenalublana.com/.  Več

  • Kadilski teater

    Pod tem naslovom je novinar Staš Zgonik objavil novico o vloženem amandmaju na pred kratkim v državnem zboru soglasno sprejeto tobačno zakonodajo. Ta pa ni ena najstrožjih na svetu, kot je navedeno - tako želi zadevo uokvirjati le industrija zasvojenosti, raka in smrti -, pač pa je med naprednimi, med tistimi, ki skušajo zavarovati življenje in zdravje ljudi. Dve državi sta kajenje namreč že odpravili, večina naprednih pa je na dobri poti, da to kmalu uresniči. Vendar te izjemno logične predstavitve problema ne slišimo pogosto. Zakaj je tako, je v zvezi z mediji lepo pojasnila Nina Knavs februarja 2016. Logično je, da sta prav skupini igralcev in novinarjev za tobačnike zelo pomembni. Ne pozabimo, govorimo o najsmrtonosnejšem izdelku v zgodovini človeštva: o cigareti. Kar izvaja tobačna industrija, je svojevrsten družbeni parazitizem: pobirajo dobičke, jih delijo lobistom, določenim ustanovam, ki jim lahko koristijo in posameznikom, ki še zastopajo njihove interese (teh je vedno manj), vse, nekajkrat višje stroške: izgubo življenj in zdravja, invalidnost, izgubo dela, revščino, neenakost in onesnaženje – pa nosijo tako posamezniki, njihovi svojci, kot tudi družba in država v celoti (prav tisti, ki gledališča plačujejo). V resnici je kajenje na odrih le neke vrste ozadje; neopazno je, ker je tako stalno prisotno (t.i. ‘’wallpaper’’ efekt), daleč od resnice, ko kadilce potiska v revščino proti družbenemu robu, v zasvojenost, bolezen in smrt – tega po mojem vedenju ni prikazala še niti ena predstava. Več

  • Banksterji

    Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga usmerja državno tožilstvo, (odgovor je bil nepodpisan, op. p.) je v odgovoru na članek »Banksterji« zapisal, da ne bo ponovno navajal dejstev in pojasnil, ki so nam jih že poslali in ki naj bi jih Mladina namenoma ali zaradi nerazumevanja opustila. Kot primer navajajo spoštovanje računovodskih standardov pri knjiženju ugotovitev iz pregleda kakovosti sredstev (t.i. AQR) oziroma vrednosti zavarovanj iz leta 2013. V odgovoru na članek Jazbec nepravilno citira članek, piše, »da novinar Mladine zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen ’z znanimi računovodskimi standardi’, čeprav smo mu pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil, ne upošteval ne omenil.« Dejansko smo v članku povzeli vsebino odredbe za hišno preiskavo, ki je potekala pri guvernerju Boštjanu Jazbecu ter drugih osebah. Zapisali smo, da kriminalisti niso našli dokumentacije, ki bi utemeljevala način, kako so preko AQR nižali kapital bank in nato povzeli osnovni očitek preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec v navedenem primeru zoper guvernerja Jazbeca: »Jazbec naj bi se namreč zavedal, da vse te metode niso skladne z uradnimi mednarodnimi računovodskimi standardi.« Drži, da so v Banki Slovenije pred oddajo članka na naše vprašanje odgovorili, da trditev, da je bil AQR neskladen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne drži. V dokaz so navedli uraden priročnik ECB iz marca 2014: »Trditev o neskladnosti AQR z MSRP (mednarodni računovodski standardi – op.a.) zanika tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (sporočilo), katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR.« A na strani 13 omenjenega priročnika – kar v odgovoru guverner Jazbec ne omeni - piše, da določene ugotovitve AQR niso skladne z mednarodnimi računovodskimi standardi, recimo »extrapolation of findings from sampled files to the wider portfolio,« torej posploševanje iz vzorčenja. Več

  • Banksterji

    Na navedbe urednika Grege Repovža v uvodniku Sodobna kolaboracija in novinarja Boruta Mekine v članku Banksterji (oba objavljena v Mladini, št. 14, 7. aprila 2017) ne bomo ponovno podrobno odgovarjali z navajanjem dejstev. Šlo bi namreč za ponavljanje številnih dejstev in pojasnil, ki smo jih v zadnjih letih posredovali novinarjem Mladine, iz objavljenih člankov pa sklepamo, da so njihovo objavo bodisi namenoma ali zaradi nerazumevanja strokovnih vsebin, opustili. Tudi tokrat novinar Mekina recimo zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen „z znanimi računovodskimi standardi“, čeprav smo mu neposredno pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pa pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil ne upošteval ne omenil. Prav tako tudi ni pojasnil, na katerih nasprotnih dejstvih ali strokovnih razlagah utemeljuje svoj zaključek. »Vprašanje«, ki ga je naslovil na Banko Slovenije, objavljamo na koncu. Več

  • Mlad, izobražen, zaposlen – utopija?

    Razgovor v Podjetju Neimenovano je dobro potekal, izpraševalci so bili navdušeni nad mojimi izkušnjami in aktivnostjo, gospa Petra je celo pripomnila, da bi jim nekdo takšen prav prišel v Podjetju Neimenovano. Ob koncu intervjuja pa je direktor omenil, da programu Usposabljanje na delovnem mestu sledi zaposlitev preko javnih del. Takrat je postalo jasno, da ne glede na uspešnost razgovora, nimam možnosti zaposlitve, ker ne ustrezam pogojem za zaposlitev preko javnih del, saj še nisem eno leto prijavljena na ZRSZ. Očitno bom morala še nekaj mesecev sedeti doma, pošiljati prošnje in čakati, da bom zaposljiva preko javnih del, drugače nisem primeren kader za delodajalce. To namreč ni bil prvi primer, da bi me zaposlili, če bi me lahko preko javnih del. Ukrepi ZRSZ niso ravno v dobrobit mladim iskalcem zaposlitve, če jih delodajalci izkoriščajo. Usposabljanje na delovnem mestu naj bi prinašalo pridobivanje izkušenj, novih znanj in spretnosti za mlade. A hkrati ne prinaša delovne dobe, plače, zavarovanja in zagotovila, da bomo po usposabljanju dobili službo. Kaj pa tisti, ki smo visoko izobraženi in že imamo nekaj izkušenj in bi samo želeli dobiti redno zaposlitev, kjer bi lahko s svojo močno voljo do dela, sposobnostmi, znanjem in izkušnjami pripomogli k napredku? Več

  • Možinovi pričevalci

    Trenutno so zelo aktualne t.i. “fake news” – in trditve Izaka Koširja v Mladini, z dne 31.3.2017, brez dvoma spadajo v to kategorijo. Kot vodja programa Študijskega centra za narodno spravo neresnične navedbe v članku, v katerem se kot že mnogokrat doslej z insinuacijami in neresnicami poskuša obračunavati s Študijskim centrom za narodno spravo in njegovimi sodelavci, odločno zavračam. Pravkar je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije podaljšala naš program za naslednja štiri leta – in sicer na podlagi izredno dobrih ocen tujih neodvisnih recenzentov. Kot pričajo besede enega od ocenjevalcev o prispevkih članov programske skupine in o znanstveni kvaliteti njihovih izdelkov: ”V svojih izvirnih znanstvenih prispevkih, znanstvenih monografi jah in poročilih z mnogih konferenc in okroglih miz v Sloveniji in v tujini so predstavili rezultate svojih raziskav kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20.stoletju, tako iz zgodovinskih kot tudi iz pravnih vidikov … Člani programske skupine so sodelovali s šestnajstimi inštitucijami (iz dvanajstih držav), ki raziskujejo karakteristike in posledice totalitarnih sistemov v 20.stoletju …“ Zaključi, da je uspeh programske skupine “above average” [nadpovprečen]. Več

  • Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku

    Na predzadnji dan marca (2017), ko so v prostorih Društva slovenskih pisateljev pripravili tiskovno konferenco in na njej zavrnili odnos (naše) države do »samozaposlenih v kulturi«, je Delo objavilo podatek, da so na skupščini NKBM določili plačilo nadzornikom banke 6.250 evrov mesečno (vsakemu). Morda se kdo še spominja, da je to banka, v katero je (naša) država vložila znesek v višini petih letnih proračunov ministrstva za kulturo in tako odobrovoljila ameriškega kupca, da jo je potem kupil za petino tega zneska. Naslednjega dne (31. marca) je pisateljica Gabriela Babnik v Mladini objavila zapis »Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku« in v njem analizirala položaj samozaposlenih v kulturi pri nas. Istega dne je prejela obvestilo Ministrstva za kulturo, da bo čez 90 dni izgubila ta status in naj si po tem prispevke plačuje sama. Več

  • Ustavnosodno nazadovanje

    Citiran zapis novega ustavnega sodnika Klemena Jakliča pred nekaj leti: »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine... « (z dodanimi otrobi o otrocih in vnukih), je ponaredek ali plagiat. Ni v prid integriteti vrhunsko izobraženega pravnika. Originalna izjava dr. Boštjana M. Turka se namreč glasi, da gre za »največjega Slovenca, kar jih je spoznala naša zgodovina«. Kakorkoli, v času od izjave dr. B. M. Turka do zapisa ddr. Jakliča naj bi zgodovina »spoznala« in potrdila kult o največjem Slovencu. Več

  • Starejša generacija – dežurni krivci

    V letošnji prvi številki Mladine dr. Lilijana Burcar piše o zadevi, ki je ne razume. Več

  • Kdo tepe protestnike?

    Z zaključkom uvodnika Grege Repovža („Represija ni nikoli domislica policajev - represija je odločitev vlade“) se seveda zelo strinjam - moram pa odločno protestirati proti povsem neresničnemu in za policijo krivičnemu zatrjevanju v mnogih medijih zadnje dni, da je policija „tepla protestnike“, ki so prejšnjo sredo zjutraj pred azilnim domom na Viču protestirali proti vrnitvi družine Korba-Sulejman na Hrvaško. Tam sicer nisem bil, a je bilo tamkajšnje dogajanje posneto in predvajano na vseh televizijah, tako da je lahko vsakdo videl, da je policija tam čisto korektno in spodobno opravila svoj posel. Protesta in protestnikov ni ovirala - intervenirala pa je zoper tiste protestnike, ki so hoteli fizično preprečiti kombiju, da bi odpeljal iz azilnega doma. Tudi pri tem ni bilo videti, da bi koga pretepala - le proč so odvlekli tiste, ki so se ulegli pred kombi, in podobno. Več

  • Intervju: Rafael Mihalič

    Intervju s prof. Mihaličem ima provokativen naslov, ki pa tako kot sama vsebina intervjuja zahteva odgovor. Implicitno se namiguje, da javno mnenje nima zdrave pameti, kar je najmanj nespoštljivo. Zdrava pamet je tudi stvar pogleda in je vezana na kriterijsko funkcijo, po kateri vrednotimo možnosti. Oseba, ki kupuje avto, lahko po zdravi pameti izbere najcenejši avto za svoje potrebe (najnižja investicija), lahko gleda na najnižjo porabo (strošek obratovanja), lahko vrednoti po NCAP testih (varnost), izbira po kriteriju zanesljivosti in okvar (stabilnost obratovanja), ali pa izbere drago prestižno znamko za vzbujanje zavisti pri sosedih ( javno mnenje). Več

  • Maja Novak: Orante

    Maja Novak v svoji kolumni pod naslovom Orante opozarja na problem molivk pred ljubljansko porodnišnico. Točno definira tovrstne molitve: »z molitvijo poskušamo prepričati, podkupiti, pregovoriti boga, naj stori nekaj, česar sicer ne bi«, sicer pa je njeno razmišljanje po mojem strel v prazno. Vse preveč se ukvarja z vero in vernostjo, molitvijo, namenom posta in nedotakljivostjo ustave. Ustava ni nedotakljiva, saj je predvidena procedura za njeno spreminjanje. Vsakdo se lahko zavzema za spremembo kateregakoli člena, in poskuša to tudi doseči po za to določeni proceduri. Ukvarjanje z vero in vernostjo molivk pa je odveč, to je njihova privatna stvar. Treba pa bi bilo razkrinkati, da ni tu nikakršne vere, niti za vzorec ne. Molivke očitno ne verjamejo v moč svojih molitev, ne verjamejo, da bodo uslišane. Več

  • Prednostni umetniki

    V Mladini je bilo 17. marca objavljeno pismo gospoda Alena Ožbolta ter nekaterih umetnikov, na katerega pošiljamo odgovor. Več

  • Psiho

    Vlado Miheljak je v novi številki spisal izrazito duhovit, a ne povsem točen prispevek. Ne le v Sloveniji, temveč v večjem številu držav nekdanje SZ in SFRJ, so in bodo preštevilni politiki, ki bodo kar naprej dopovedovali, kako je bilo prej vse grozno, mračnjaško, zasužnjeno, trpinčeno ... Hrvaška in tri baltske države so še bolj tipičen primer kot naš. Ali gre tu res za množično notranjo identitetno disfunkcijo nekdanjih komunistov? Menim, da ne. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Brezimni odgovorilnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) seveda boža mojo dušo v delu, kjer ponavlja moj argument, kako ne moremo govoriti o nacionalnem programu duševnega zdravja, ko pa ga ministrstvo za zdravje kljub zakonski obvezi ni nikdar predložilo v sprejem in potrditev, četudi bi šele nacionalni program omogočil izvedbo vseh novosti, ki jih je prinesel Zakon o duševnem zdravju (zagovorništvo, obravnavo v skupnosti, bolj enakomerno razporejeno skrb za duševne motnje, obravnavo v skupnosti ...). Se pa potem vprašam: če NIJZ vse to ve, potem je od leta 2008 gotovo nič kolikokrat opozoril svoj nad-organ (ministrstvo) na tragično potrebnost nacionalnega programa in nam bo to z veseljem tudi dokumentiral? Ker sicer bomo res pomislili, da so imele ‘nacionalne koordinatorice SZO kolaborativne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju’ morda pa res preveč časa in energije, da so potem popoldne iste objekte, ki so jih zjutraj v službi analizirale in kolaborirale, terapirale s postom in molitvijo? Več

  • 17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Prednostni umetniki

    Vprašanje mag. Mateji Demšič, vodji Oddelka za kulturo MU MOL Spoštovani, ker v svojem odgovoru na pisanje Mladininega novinarja Izaka Koširja, omenjate javni interes in seveda se na to sklicujemo tudi podpisniki tega pisma, vas sprašujemo oziroma prosimo, da v dobrobit transparentnosti tega postopka (kot tudi vseh bodočih postopkov) pojasnite, razložite kriterije in posledično točkovalnik (zbir točk), ki je botroval rezultatu o izboru umetnika za atelje na Svetčevi in o katerem piše novinar v svojem članku. Več

  • Prednostni umetniki

    Ne bom odgovarjal na do mene kot umetnika žaljivo pismo mag. Mateje Demšič, vodje Oddelka za kulturo MU MOL, ki je za njeno funkcijo neprimerno in nespodobno. Poglejmo, kaj je v resnici moja krivda. Da sploh zastavljam, da si sploh upam zastavljati javna vprašanja zaradi po mojem mnenju spornih odločitev in dejanj pri oddajanju ateljejev v Ljubljani? In da sem ne-umen, ker sem dobival »pojasnila, ki bi jih sicer moral razumeti?« Ne, res jih ne razumem in nisem zadovoljen z njihovimi pojasnili. Vprašanja zastavljam javno zato, ker na njih nisem dobil prepričljivih niti argumentiranih odgovorov z MOL-a: Več

  • Brezkompromisna upornica Zofka Kveder

    V navdušujočem sestavku Marjana Horvata o Zofki Kveder in najnovejšem knjižnem opisu njenega življenja (Manca G. Renko, Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, 2017) je dragoceno tudi omenjanje nekam zastrte vloge pesnic in pisateljic v slovenski književnosti. Horvat za sklep poudari, da opus Zofke Kveder »po mnenju poznavalcev še ni dobil primernega mesta v slovenski književnosti«. Ne glede na nekoliko nejasen pomen besede »mesto« (morda gre za mesto v izobraževalnih učbenikih, morda za zastopanost na knjižnih policah, morda za branost, morda za živost umetniškega sporočila, morda za znanstveno ukvarjanje s pisateljico, morda za strokovno vrednotenje njenih del, najbrž pa za vse skupaj in še kaj) bi takole, vsaj proti koncu pisanja – najbrž bi se našel prostor za to – vendarle lahko bilo omenjeno, da je Marja Boršnik skupaj z Eleonoro Kernc pred 2. svetovno vojno poskrbela za izid Izbranega dela Zofke Kveder (7 knjig). Več

  • Intervju Zoran Janković

    V tedniku Mladina številka 9 z dne 3. marca 2017 je bil objavljen odziv Zavezništva socialno liberalnih demokratov, kjer med drugim izpostavijo, da vlada Alenke Bratušek Ljubljančanom in Ljubljančankam ni vzela niti evra. Navedbe ne držijo, saj je iz spodnje razpredelnice razvidno, koliko sredstev je Mestna občina Ljubljana prejela po Zakonu o glavnem mestu od leta 2010: Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Od srca in brez slabega namena sem se nasmejal, ko sem prebral pismo gospe dr. Sane Čoderl Dobnik. Če bi psihoterapevti tako ognjevito zagovarjali svoj poklic, kot svoje mnenje zagovarja gospa, bi verjetno tudi v Sloveniji že imeli sprejet Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog tega zakona je bil na osnovi širokega strokovnega konsenza pripravljen pred leti. Ta določa izjemno zahtevne pogoje za pridobitev naziva psihoterapevta in zagotavlja ljudem veliko večjo dostopnost do psihoterapevtskih storitev kot je to danes. Zdaj že leta leži v nekem predalu in iz pisma dr. Čoderl Dobnikove je lepo razvidno, čemu je temu tako. Kar pa ne pomeni, da je to samo slabo. Za razumevanje situacije je potrebno pogledati širšo sliko. Pred stoletji znotraj medicine psihiatrija še ni obstajala. Potem so pionirji psihiatrije svoji vedi mukoma priborili položaj kot znanost in poklic znotraj medicine. Pred kakimi 100 leti so si nato še psihologi izborili mesto znotraj psihiatrije in s tem uradne medicine. Psihologi, ki opravijo specializacijo pod okriljem psihiatrije, pridobijo naziv klinični psihologi. Pred temi dogodki niti poklic psihiatra niti poklic kliničnega psihologa nista obstajala. Več

  • Samopohabljanje

    Moje vrednostne sodbe o Banki Slovenije, pogosto kar o guvernerju Jazbecu, ki je tam pač glavni, res niso zelo blage. Vendar sledijo dejanjem in opustitvam Banke Slovenije, ne pa moji dobri ali slabi volji. Domnevam, da utegnejo postati še ostrejše, potem ko bo morala Banka Slovenije, kot je odločilo ustavno sodišče, razkriti nekatere bančne skrivnosti, ki jih tako rada drži zase, pa če je to potrebno ali ne. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    S poskusi reguliranja psihološke in psihoterapevtske dejavnosti se ob svojem vsakodnevnem kliničnem delu ukvarjam od povojev samostojne slovenske države. Študij psihologije, specializacijo iz klinične psihologije, kasneje pa iz analitične psihoterapije in skupinske analize sem večinoma opravila še v časih prejšnje domovine Jugoslavije. Imela sem srečo, da sem bila leta 1989 na strokovnem obisku v ZDA, kjer sem ugotovila, da obstajajo na področju psihološke in psihoterapevtske dejavnosti licence, dovoljenja za zasebno delo, večkratna preverjanja kompetenc, častna razsodišča, ki so imela veliko dela s pritožbami in kršitvami svojih članov. Več

  • Prednostni umetniki

    Alternativna dejstva Alena Ožbolta ali Kaj umetnik ne razume, novinar Košir pa ne vpraša. Več

  • Intervju: Zoran Janković

    Vlada Alenke Bratušek Ljubljančankam in Ljubljančanom ni vzela niti evra Več

  • Samopohabljanje

    Kolumnist Janko Lorenci je v zadnji kolumni Samopohabljanje uporabil za izhodišče pisanje Velimirja Boleta v zadnjih Gospodarskih gibanjih ( januar 2017) „Kako velik je dobiček bank?“ Pustimo ob strani kolumnistove redne vrednostne sodbe o ravnanju Banke Slovenije in guvernerja, ki sicer niso nove, jih pa avtor zaostruje iz kolumne v kolumno. Zanimiv je zadnji odstavek o avtorju Velimirju Boletu, za katerega piše, da je v širši javnosti slabo znan, saj se javno noče izpostavljati. No, tako slabo znan pa vendarle ni, predvsem pa je zelo vpliven. Velimir Bole je tisti ekonomist, ki je med drugim v obdobju 2003 do 2012 delal za nekatere slovenske banke, ki so morale v času krize zaprositi za državno pomoč, tudi za ministre (tako piše kolumnist) in tudi za Banko Slovenije. Ne dolgo tega je napisal naročeno študijo o (predragi) sanaciji bank, ki pa je do danes še nismo prebrali in javnosti ni razkrita, čeprav so o „Boletovi študiji“ poročali takorekoč vsi mediji. Več

  • Naj raje prepisuje govore

    Ob kulturnem prazniku vedno veliko poslušamo in beremo o kulturi, gledamo lahko številne predstave in nastope ter razstave, ob tem pa kulturniki vseh vrst » jamrajo in iščejo rešitve « predvsem v skopuškem državnem proračunu. Našo kulturo moramo razvijati za nas in še za vse bodoče rodove, da bomo tudi obstali kot narod, čeprav smo utesnjeni med velike sosede z drugačno kulturo. S kulturo moramo živeti vsak dan! In to od zibke do groba. Ob tem moramo povprašati svojo vest in terjati odgovore od naših oblastnikov, kaj je vsakdanja kultura, ki nas bo z roko v roki z etiko in moralo kot angel varuh zavarovala in branila pred vsemi lažnivci, tatovi in prevaranti, ki so brez vsake kulture, omike in vesti. Več

  • Naj zaposlovalec

    V podjetju Lidl Slovenija je že skoraj 1300 zaposlenih, od tega jih je več kot 70 odstotkov, pretežno v trgovinah, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji trenutno pri izračunu mesečnih pokojnin poleg zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, upošteva tudi dopolnjeno delovno dobo – čas zaposlitve v urah. Zaposleni za krajši delovni čas od polnega imajo sicer možnost, da si pokojninsko dobo za razliko do polnega delovnega časa doplačujejo sami, a to po sedanji pokojninski ureditvi ne izboljšuje njihovega položaja, saj bodo kljub doplačilom do polne pokojninske dobe zneski njihovih starostnih pokojnin nižji, kot bodo zneski pokojnin tistih, ki skupno vplačajo enako vsoto, a so zaposleni za poln delovni čas. V podjetju Lidl Slovenija menimo, da je tak sistem do zaposlenih za krajši delovni čas nepravičen in ne omogoča enakopravne obravnave. Iz tega razloga smo leta 2014 na pristojno ministrstvo vložili tudi predlog za spremembo zakonodaje in pozvali k ukrepanju, vendar so bili naši predlogi zavrnjeni. Več

  • Plin za izvoz

    Geoenergo d.o.o je imetnik izključnih pravic za izkoriščanje in prodajo mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji in ima z družbo Ascent Slovenia Limited sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operating Agreement), na podlagi katere ta zagotavlja sredstva za potrebne aktivnosti. Julija 2016 je Geoenergo z družbo INA sklenil pogodbo o prodaji surovega naravnega plina znotraj Geoenergovih in Ininih proizvodnih sistemov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Bralci, ki od daleč spremljajo razpravo na temo prispevka Privatizacija duševnega zdravja, so si lahko na podlagi odziva Sane Čoderl Dobnik, predsednice Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, v številki Mladine z dne 10. 2. ponovno izgrajevali mnenje na podlagi pristranskih informacij ter nekaterih netočnih pripisovanj (recimo moje domnevne povezanosti s SFU). Avtorica prispevka s svojim debatnim slogom poziva h klasičnemu slovenskemu polemiziranju, ki ga lahko vzporedno prebiramo v ostalih pismih bralcev, kjer se zdi, da smo v ločenih čolnih in vsak uveljavlja ‘svojo resnico’ ter si želi, da se sosedov čoln potopi. Lahko samo ponovim, da si želim dialoške razprave, temelječe na celovitem, izčrpnem primerjalnem pregledu regulativ področja podpore ljudem v duševnih zagatah ter na objektivnem in vključujočem pregledu analiz učinkov psihoterapevtske podpore, pa tudi metarefleksiji raziskovanja tako kompleksne tematike. Kot pravijo dodatni odzivi: “Čas je, da se različni strokovnjaki vprašamo, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem v stiski dejansko zagotovili pravočasno in kvalitetno podporo in pomoč. Merilo vsega je človek in njegovo počutje oziroma sprememba le tega po prejeti pomoči. Veličina strokovnjaka pa se med drugim meri tudi po tem, v kolikšni meri zna prisluhniti drugim strokovnjakom, sprejemati kompromise in dobre rešitve, seveda vse absolutno v okvirih strokovnosti in preverjenih resnic.“ (http://metta.si/razmisljanje-ob-prispevku-privatizacija-dusevnega-zdravja-v-mladini-januar-2017/). Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Prispevek o psihoterapevtski dejavnosti je odprl veliko relevantnih vprašanj o stroki, v kateri trenutno v Sloveniji velja zakon iznajdljivejšega in čim bolj neoliberalno usmerjenega posameznika, ker - kot so kolegi lepo razložili - manjkajo sprejeti in z vseh strani upoštevani kriteriji za formiranje psihoterapevta, upoštevanje evalvacijskih meril za posamezne psihoterapevtske šole in predvsem ustrezen ter strokoven nadzor nad dogajanjem. Tako poleg visoko educiranih in kvalitetnih psihoterapevtov (ki jih je žal veliko premalo za potrebe ljudi v stiski) cveti šarlatanstvo, v katerem so odprte možnosti za izkoriščanje stiske in trenutne sugestibilnosti ljudi s problemi, ob tem pa se množijo »šole«, ki ne ponujajo pomoči, pač pa direktivne nasvete, ki izhajajo bolj iz terapevtovih stališč in prepričanj, kot iz klienta ali strokovne utemeljenosti. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, prebrala sem vaš članek Privatizacija duševnega zdravja in ker sem ga ocenila kot zavajajočega in globoko nekorektnega, se želim nanj odzvati. Prepričana sem, da moje pisanje ne bo edini odziv nanj in upam, da boste lahko objavili še en članek, ki bo bolj korektno predstavil situacijo psihoterapije v Sloveniji. Kot veste, so psihoterapija, psihologija (tudi klinična) in psihiatrija različna področja skrbi za človekovo duševno zdravje in je zato popolnoma neprimerno, da psihologi obravnavajo in omalovažujejo psihoterapevtsko stroko. Psihoterapevti v Sloveniji se združujemo v okviru dveh organizacij, ZPS in SKZP, od katerih je slednja članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) in je posvojila njihov Etični kodeks in visoke strokovne standarde – na ravni teorije, osebne izkušnje in prakse pod supervizijo – za pridobitev diplome oz. naziva psihoterapevt, zato so vaše besede nekorektne. Seznam kvalificiranih psihoterapevtov različnih smeri si človek, ki išče te vrste pomoč, lahko pogleda na SKZP spletni strani pod Register psihoterapevtov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Trenutna razprava o rešitvah pri zagotovitvi kakovostnih psihoterapevtskih uslug v javnem zdravstvu in regulaciji psihoterapevtske dejavnosti je zalo dobrodošla; zato sem bil tudi zelo vesel prispevka na to temo, v katerem je bilo predstavljeno dejstvo, da je klinično psihološko in psihoterapevtsko delo v sistemu javnega zdravstva pomembno, a vse bolj obremenjeno ter da je mest in denarja za specialistično izobraževanje kompetentnih strokovnjakov mnogo premalo. Podatek o razmerju med številom specialistov kliničnih psihologov in psihoterapevtov ter prebivalcev v primerjavi z drugimi državami v EU je dovolj zgovorno. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, opozoriti bi želeli na napačno navajanje dejstev novinarke Urše Marn v članku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja, ki je bil v Mladini objavljen 20. 1. 2017. V članku je zapisano: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatkov o obremenjenosti kliničnih psihologov ne zbirajo. Priznavajo sicer, da bi bil dodaten kader na področju duševnega zdravja dobrodošel, ‘vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije o tem, kateri profili bi bili najbolj potrebni.’ Ta odgovor je smešen, kajti dolge čakalne vrste jasno kažejo na pomanjkanje specialistov klinične psihologije.« Navedeno povzema zgolj del odgovora, ki je bil novinarki poslan 19. 10. 2016, in se je glasil: »Iz naših podatkov žal ne moremo oceniti obremenitev psihologov, ker se v ZUBSTAT (Zunajbolnišnična statistika) teh storitev ne poroča. Dodaten kader na področju duševnega zdravja bi bil dobrodošel – tako na področju krepitve duševnega zdravja, prve psihološke pomoči, kot tudi hitrejšega dostopa do zdravljenja ter celovite obravnave, vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije, kateri profili bi bili najbolj potrebni.« Ker je navedek skrajšan, ne odraža dejansko zapisanega, da se NIJZ zaveda kadrovskih potreb na področju duševnega zdravja, ampak implicira na brezbrižnost NIJZ do obravnavane problematike in kadrov na področju varovanja duševnega zdravja. Poleg tega smo novinarki odgovorili, da čakalnih dob za področje klinične psihologije ne beležimo, torej ne moremo pavšalno sklepati o točno določenih profilih, ki primanjkujejo. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Kot klinična psihologinja s 35 leti delovnih izkušenj v zdravstvu sem se razveselila objave članka Privatizacija duševnega zdravja, saj se o naši stroki v medijih govori izjemno redko. Deloma je za to gotovo kriva skromnost kolegic in kolegov, deloma pa naša preobremenjenost: članek lepo razkriva obseg pomanjkanja našega kadra. Klinična psihologija je v svetu priznana samostojna stroka. V Sloveniji izobraževanje v obliki specializacije iz klinične psihologije poteka že desetletja. Kot stroka, bogata z znanjem s področja duševnega zdravja, ki je spodbudila ustanavljanje svetovalnic za otroke in mladino, soustanavljala centre za duševno zdravje, skrbela tako za zdravo populacijo v smislu preventive, tako tudi za ljudi z duševnimi motnjami preko diagnostičnih postopkov in kurativno z rehabilitacijo, kliničnopsihološkim svetovanjem, rehabilitacijo na področju nevropsihologije, se ukvarja z raziskovanjem in seveda tudi s psihoterapijo. Psihoterapija je pomemben del zdravljenja oseb z različnimi oblikami duševnih motenj in specialisti klinične psihologije so kot zdravstveni delavci obvezani in večinoma tudi educirani za tovrstno dejavnost – obnovljena specializacija zahteva zaključeno izobraževanje do supervizijskega nivoja iz ene od psihoterapevtskih modalitet, ki so se do sedaj v zdravstvu pokazale kot najbolj učinkovite in jih večina svetovnih zavarovalnic kot učinkovite tudi financira (vedenjsko kognitivne, dinamske, analitične in sistemske družinske terapije). Ne nazadnje je bil Leopold Bregant, ki je iz Nemčije v naše zdravstvo prinesel psihoterapijo, po poklicu klinični psiholog (po tem, ko je končal pravo in psihologijo). Bil je prvi učitelj psihoterapije kliničnim psihologom in psihiatrom, ki so delovali znotraj zdravstva in se združevali v Sekciji za psihoterapijo pri Zdravniškem društvu Slovenije. Ta sekcija je bila zibelka in inkubator nastajanja psihoterapevtov in novih psihoterapevtskih smeri. Spodbujala je tudi vključevanje v izobraževanje iz psihoterapije drugih poklicev (pedagogi, socialni delavci …), ki so znotraj zdravstva bili v kontaktu s pacienti. Več

  • Fabrikacija liderja

    Bernard Nežmah se zelo trudi obdržati pri življenju mit o ubogih esdeesovcih, na katere za vsakim grmom preži Zarota. V zadnjem Pamfletu piše o Hudobnih silah na Delu, ki da člane SDS izganjajo z lestvice popularnosti, kljub temu, da je v anketi o volitvah stranka SDS (le kako ji ob Hudobnih silah to uspe???) na prvem mestu. Kaj pa, če je v resnici takole? Več

  • Uredništvo

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Zadnji dnevi dinozavrov

    Opravičilo Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Ob branju odziva dr. Sane Čoderl Dobnik so me spreletavali mešani občutki. Najprej sem pomislil, da nima smisla karkoli odgovarjati, saj se mojega prispevka k diskusiji o pereči problematiki normiranja in regulacije področja psihoterapije v Sloveniji loteva v vzvišenem, arogantnem in pokroviteljskem tonu. Vendar sem se nazadnje odločil, da napišem še nekaj vrstic, v upanju da bom na ta način kaj malega prispeval k vzpostavljanju dialoškega prostora. Ki pa je možen le če vsi, ki smo vanj vključeni, ohranimo zadostno mero medsebojnega spoštovanja, da kljub razlikam v pogledih zmoremo diskusijo ohraniti na takšnem nivoju, ki bo pripeljala do strokovnih rešitev v korist mnogim ljudem, ki dandanes krvavo potrebujejo psihoterapevtsko pomoč. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Avtorici prispevka kaže čestitati, ker ji je uspelo razburkati kalno in usmrajeno vodo področja (duševnega) zdravja. Pri tem ne trdim, da je vsebina povsem korektna in ustrezna. Predvsem pogrešam natančno razmejitev med specializacijo iz psihiatrije, specializacijo iz klinične psihologije in specializacijo iz psihoterapije. Več

  • In vendar se premika

    Z zanimanjem sem prebral prispevek pod naslovom »In vendar se premika«. Najbrž nisem edini, ki je spoznal, da je pisec zadel v polno. Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji prisotna miselnost, da so za vse, kar nam ni prav, krivi evro birokrati. Ne trdim, da v različnih primerih to tudi ni res. Namreč, gre za pogost pojav pri ljudeh, ki imajo oblast in s tem tudi moč, da to tudi počnejo. Vendar avtor prispevka opozori tudi na drug pojav, to je, da nesposobneži ali zavistneži, ki zaradi prisotnosti sredstev EU, svojih interesov ne morejo postaviti v prvi plan, izkoriščajo to »dejstvo« kot opravičilo za svoje nekorektno in neodgovorno delovanje. Zato za slabo stanje v svojem »vrtičku« iščejo in najdejo krivca, ki je odgovoren za njihovo lenobo in nesposobnost pri izvedbi projekta. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek, pametna odločitev, da svojo polemiko z mano zaključujete, saj bi v nasprotnem primeru morali ob mojih navedbah izvirnih dokumentov in dejstev premisliti marsikatero svojo izjavo! Ali pa predelati na novo dobljeno informacijo, ki je - očitno - še niste slišali ali prebrali. Že te trditve, ki ste jih napisali, bodo šle v almanah ideoloških, apologetičnih izjav o revoluciji. Npr. izjava: »Besede ‘boljševiška logika, ‘boljševistični način mišljenja’ itd. nimajo z dogajanji med NOB na Slovenskem nič opraviti in tudi s slovenskimi komunisti ne.« Pa še kar nekaj takih trditev ste zapisali, ki jih tudi med bolj levo usmerjenimi zgodovinarji ne srečamo več. In ne med »navadnimi« partizani. Da takšna apologija, trdo opravičevanje revolucije gre na račun pomena in časti narodnoosvobodilnega boja, sem zapisala že večkrat, pa se ne »sliši«. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Na področju duševnega zdravja v Sloveniji že nekaj let spremljamo skokovit porast števila zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov, ki oglašujejo, da študente usposabljajo za delo z ljudmi z duševnimi motnjami, dejansko pa izobražujejo za v Sloveniji neobstoječe poklice, ki so v javnem sektorju nezaposljivi. O tem med drugim govori odličen članek novinarke Urše Marn, ki je v svojem poglobljenem prispevku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja očitno dregnila v osje gnezdo, vsaj po odzivih v Pismih bralcev sodeč. Komentarje dr. Metke Kuhar in gospoda Tomaža Flajsa razumemo kot nadaljevanje pritiska, da se diplomantom privatnih univerz in različnih novih, tudi izrednih študijev odprejo vrata zdravstva, šolstva in socialnega varstva ter s tem dostop do financiranja iz javnih sredstev. Korektno bi bilo, da bi oba, dr. Metka Kuhar, komunikologinja, ter gospod Tomaž Flajs, profesor francoščine in angleščine, v začetku svojih predstavitev razkrila svojo povezanost z zasebno Univerzo Sigmunda Freuda. Povedno je tudi to, da oba kot primer zgledne regulacije področja psihoterapije navajata Avstrijo, od koder izhaja omenjena univerza in spregledata dejstvo, da je avstrijski model ureditve področja psihoterapije v evropskem prostoru izjema, ne pa pravilo zgledne regulacije. Več

  • Banalnost rasizma

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi), krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J., v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo, a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Kdor ima šibkega duha, se mora pač na nekaj opirati. Na križ, zvezdo ali berglo. Ta križ je povzročil v zgodovini več gorja in smrti kot vsi drugi verski simboli s svojimi verami skupaj. Pod njim se je iztrebljalo plemena, narode, rase in druga verstva. Še zmerom stoji in nadaljuje svoje brezsrčno poslanstvo (ne glede na dobrodušnega, a močno začasnega papeža), ter sedi na naropanih zakladih. Tudi ob asistenci takšnih, kot sta zgoraj omenjena tesna sodelavca pri delu in molitvi. Na tem križu seveda ni več Kristusa, če je sploh kdaj bil. Na koncih se močno krivi. V svastiko.  Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar, nisem se vajena pogovarjati preko časopisov in revij, a vam bom vseeno pojasnila in vas pomirila, da z mojo pieteto ni prav nič narobe. Bog in Kant sta lahko priči. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana dr. Spomenka Hribar, tovarišica Konjajev je v svojem odgovoru predsedniku Pahorju zelo spoštljivo in dostojanstveno povedala vse, kar je bilo potrebno. Vsako dejanje, vsak dogodek ima svoje vzroke in posledice, ga je med drugim opozorila. Zato naj samo ponovim: oba nastopa predsednika Pahorja pri prekopu mrtvih iz Barbarinega rova v Maribor nista bila pietetno dejanje. Vi ga želite na vsak način opravičiti, nisem pa opazil prepričljivih argumentov. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Problematika na področju psihoterapevtske dejavnosti postaja vedno bolj aktualna, zato velja pozdraviti prispevek Urše Marn, ki pa kljub vsemu vsebuje kar nekaj pomanjkljivosti in celo napačnih informacij. O njih je v odzivu na članek že pisala gospa Metka Kuhar in v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) se z njenimi pripombami večinoma strinjamo. K njenim protiargumentom, s katerimi se odziva na trditev, da so samo trije psihoterapevtski pristopi - psihoanalitična terapija, vedenjsko-kognitivna terapija in sistemska družinska terapija - dovolj znanstveno dokazani in so se v praksi izkazali za dovolj učinkovite, bi dodali še naslednje podatke: * do leta 2011 je bilo , če je verjeti iskalniku PubMed, opravljenih 701 meta-analiz raziskav psihoterapije; * meta-analize raziskav kažejo, da obstajajo majhne, če ne nične razlike med posameznimi psihoterapevtskimi pristopi glede njihove učinkovitosti (vir: Wampold, B.E. in Imel Z.E. (2015) The Great Psycotherapy Debate. New York in London: Routledge). Več

  • Privatizacija duševnega zdravja ..2

    Prispevek Privatizacija javnega zdravja odpira pomembno tematiko strokovnosti in dostopnosti psihološke in psihoterapevtske podpore ljudem – več kot potrebne podpore! Novinarka s pomočjo izbranih sogovornikov prikaže, da področje svetovanja in psihoterapije pri nas ni ustrezno regulirano, predvsem pa opozori na množico problematične ponudbe te podpore, ki ima lahko (in obstaja kar nekaj primerov) škodljive učinke. Žal pa prispevek izpade kot lobiranje za klinične psihologe kot edini možen profil – ob psihiatrih – ki naj bi nudil primerno podporo ljudem z (vsakovrstnimi) duševnimi težavami. Pri tem s pomočjo citiranja specialistke klinične psihologije ovrednoti že leta pripravljen predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti kot past, ki naj bi predvsem podpirala finančni interes zasebnih izobraževalcev psihoterapevtov. Prav tako avtorica kar privzame interpretacijo, da so samo trije psihoterapevtski pristopi dovolj znanstveno dokazano učinkoviti, da jih “priznavajo vsa ključna svetovna združenja in mednarodne klinične smernice za zdravljenje”. Novinarka ni iskala informacij pri nobenem od izpostavljenih zasebnikov ali akterjev, ki si prizadevajo za zakon. Kar nekaj jih je tako doživelo diskreditacijo brez možnosti besede njih samih ali njihovih klientov. Tako članek daje vtis, da se je dala prepričati medicinskemu lobiju, ki očitno ne želi odpreti vrat za izvajanje psihoterapije nikomur drugemu razen kliničnim psihologom in seveda psihiatrom. Več

  • Privatizacija duševnega zdravja ..1

    V razlagi državne zapletenosti v tragedijo duševnega zdravja se novinarkini sogovornici dr. Sani Čoderl Dobnik prikrade pomembna napaka, na katero uporabniki in preživevci psihiatrije opozarjamo že vrsto let: ni res, da se je lani ‘iztekel petletni Nacionalni program duševnega zdravja, ki je predvideval pet novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, a kaj, ko iz tega ni bilo nič’. Več

  • Koliko človečnosti?

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi) , krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J, v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo,a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    »Želim si tudi, da bi politiki in mediji brez pompa zagrebli mrtve. Nič več. Samo to bi bilo zame pravo pietetno dejanje.« Zgornjo misel je napisala gospa Polona Jamnik z Bleda v komentarju mojega odgovora gospe Zori Konjajev o pieteti, o pokopu žrtev iz Hude jame. Več

  • Ognjemet kot naravna katastrofa

    Branje tega pisanja, ki je rezultat pamfleta (po SSKJ: sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek; sramotilni spis …) avtorja Bernarda Nežmaha, za marsikoga ne bo prijetna stvar. Marsikdo (in ve se, kdo) bo skočil pokonci in se postavil v bran avtorju pamfleta z zgornjim naslovom. Brez argumentov, seveda. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana zdravnica dr. Zora Konjajev s svojim pismom predsedniku Pahorju gotovo ni imela namena spodbuditi polemik. Hudo mi je, če mogoče burkajo njen tako zasluženi duševni mir. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek! Več

  • Tobak proti funkcionarjem

    V pregledu leta 2016 nam prodorni novinar Borut Mekina lepo predstavi nezdružljivost interesa tobačnih kartelov in javnega interesa. Spomnimo se, da je kajenje tobaka daleč največji vzrok umrljivosti in obolevnosti, ki bi ga lahko preprečili. Leto 2016 je bilo prelomno na tem področju, od izida knjige Zlati holokavst in močnem odmevu le-tega, se je, po dolgih desetletjih skromnega razumevanja zgodil dejanski preobrat pri razumevanju tega fenomena, od stroke pa do najširše javnosti. V Tarči 27.10. videna vnaprej posneta propaganda tobačne industrije: ‘’Priznavamo, da so tobačni izdelki škodljivi,’’ – seveda brez konkretne navedbe, kako katastrofalno škodljivi so, da so namenoma načrtovani za ustvarjanje zasvojenosti, zavajanje, da gre za izdelek, kot so drugi, in naivni prispevki novinarjev, so najbrž zadnji preostanki nekih drugih časov, ko se je o tem poročalo neodgovorno. Čudno je, da se določeni vodilni predstavniki zdravnikov (prav tisti, ki bi morali biti za te izide odgovorni in so nosilci privilegijev) še pretvarjajo, da se jih tema ne tiče; podobno kot nekateri odgovorni na ključnih položajih v medijih. Potrebno bo kdaj pokazati umirajoče bolnike (zaradi posledic kajenja umre vsak dan 10 oseb), med njimi tudi znane osebnosti, kdaj povprašati po sestavinah cigaret - od bronhodilatatorjev, anestetikov, vlažilcev, pospeševalcev gorenja, lepil, barvil - do polonija 210. Namesto o neobstoječem ‘’boju’’ med kadilci in nekadilci bo treba pisati o tobačni industriji in njihovem izdelku. Preveriti bo potrebno, ali tobačna industrija končno priznava, da kajenje predvidljivo povzroča najmanj 17 vrst rakov, KOPB (na koncu pravo utapljanje na suhem), infarkte in kapi, da je poraba cigaret sorazmerna z umrljivostjo zaradi kajenja, da kar 2/3 kadilcev zaradi posledic kajenja umreta. Potrebno bo povedati, da fi ltri nikoli niso fi ltrirali, da gre pri ventilaciji za prevaro z laserskimi luknjicami (za zavajajoče vrednosti nikotina in katrana) in podobno. Povedati bo potrebno, da ne gre le za katastrofalne zdravstvene posledice, ampak tudi za ogromne stroške za družbo: izgubo življenj, izgubo dela, za pomemben vzrok revščine, neenakosti in onesnaženja. Vprašati bo treba, zakaj se ves ta čas (še danes) vsakodnevno prodaja to trdo drogo otrokom in mladostnikom. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani! Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa dr. Spomenka Hribar! Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar! Več

  • Res ni neumnega vprašanja?

    V prejšnji številki Mladine smo v članku z naslovom »Res ni neumnega vprašanja?« poslanca SDS Žana Mahniča po nemarnem izključili iz poslanske skupine SDS. To seveda ne drži. Žan Mahnič je še vedno član SDS in njene poslanske skupine. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. Več

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa Zora Konjajev! Več

  • Spomenka Hribar: Je pieteta le za »naše« ali za vse pokojne?

    Strinjam se s stališči dr. Zore Konjajev do dogajanj okrog Hude jame, ki sicer res predstavlja tragično zgodbo v sklopu dogodkov druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Pri najnovejših dogodkih okrog Hude jame ne vidim več nobene želje po dostojnem pokoju pobitih, temveč se tragične žrtve izrabljajo v politične namene rehabilitacije medvojne kolaboracije. Več

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model. Več

  • Drugorazredni bolniki

    Spoštovani! Več

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani! Več

  • Popravek

    Minuli teden sem v komentarju o interpelaciji vlade z naslovom »Teatralni napad« našteval serijo interpelacij, ki so jih v SDS vložili proti posameznim ministrom, pri čemer sem omenil tudi interpelacijo proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. To interpelacijo niso pripravili v SDS, ampak v Združeni levici. Prizadetim se opravičujem.  Več

  • Rakava dežela

    Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod. Več

  • Priseljenci proti priseljencem

    Najbrž je znano, da je Amerika, dežela tako imenovane demokracije in svobode odločanja »melting pot« ali talilni lonec narodov in da je z odpiranjem vrat mnogim raznolikim kulturam omogočila razvoj in blaginjo, kakršno ima še danes in postala najmočnejša in najbogatejša država na svetu. Trenutno najbrž ne more biti vzor humanosti, čeprav si vsaj 60 milijonov ljudi predstavlja svojo državo kot deželo enakopravnosti in enakih možnosti ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost, zmožnosti take ali drugačne, skratka deželo brez nasilja s humano, socialno politiko. Več

  • Javno pismo: Pismo programskem svetu RTV

    Spoštovani! Več

  • Velika rošada

    V članku Jureta Trampuša „Velika rošada“ (namreč na ustavnem sodišču) že njegov podnaslov pokaže na precejšnjo miselno (konceptualno) zmedo, ki se te dni na veliko razširja po naših medijih ob tem vprašanju. Ta podnaslov pravi: „Izbira novih ustavnih sodnikov ne bi smela biti politična, pa četudi gre za najpomembnejšo politično odločitev tega trenutka“. Razumi, kdor moreš: politična odločitev ne bi smela biti politična? Enako miselno zadrego izraža izpostavljeni poudarek iz članka: „Ustavno sodišče se je v zadnjih letih, ne samo po svoji krivdi ..., začelo spreminjati v politični organ.“ Če bi pisalo „v pristranski politični organ“ in „izbira ne bi smela biti pristransko politična“, se seveda ne bi bilo težko strinjati - tako pa je treba ugovarjati. Več

  • Dr. Kuštrin Pogoltnež

    Odgovorni urednik Grega Repovž je 25. novembra objavil uvodnik z naslovom: »Dr. Kuštrin Pogoltnež«, ki je najmanj v naslovu precej žaljiv ( SSKJ: požrešnež, lakomnež), obenem pa vsebuje tudi nekaj neresnic. Tako je med drugim zapisal: »Kuštrin je seveda sicer močno sporna osebnost: ne nazadnje ves čas med običajne sindikalne zahteve vpleta tudi zahteve po privatizaciji zdravstvene dejavnosti in niti ne skriva, da je povezan s tistimi, ki poskušajo zdravstveno dejavnost sprivatizirati. Poleg tega je že nemalokrat sindikat izkoristil v korist stranke, ki ji pripada, SDS«. Več

  • Kakšna bo starost prihodnjih generacij?

    K pisanju me je spodbudil članek v 46. številki Mladine z naslovom Kakšna bo starost prihodnjih generacij? Na sam članek nimam večjih pripomb, saj korektno osvetli resnično žalostno situacijo velikega števila upokojencev, o katerih vedno več poročajo tudi ostali mediji. Moti pa me način reševanja problema. V članku je omenjena Bela knjiga, ki pa je vse bolj podobna črni knjigi in reševanje problematike je vse bolj podobno dokončni rešitvi upokojenskega problema (Endlösung). Več

  • Kako prihaja Uber

    V 45. številki Mladine je bilo v pismih bralcev objavljeno pismo Matije Mesića, tiskovnega predstavnika podružnice družbe Uber Zagreb, v katerem mi očita, da sem v članku »Kako prihaja Uber« naredil več napak. Te očitke zavračam. Več

  • Pismo predsedniku republike

    Gospod predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljen pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, z vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo. Več

  • Pismo predsedniku republike

    Spoštovani predsednik republike Borut Pahor! Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Verjetno je pri vsaki javni polemiki, ali pa že samo pri »poskusu« javne polemike, treba ugotoviti, kaj in kje je izhodišče vsakega posameznega polemičarja. Pri naslovni temi in dosedanjih izmenjavah tekstov na to temo smo na prvi pogled samo trije polemičarji: sodnik Robnik, profesor Teršek in jaz. A verjetno nas je posredno vključenih več. Bilo pa bi nas lahko nesporedno vključenih veliko več. Celo moralo bi nas bilo biti udeleženih veliko pravnikov, ker je tema zelo pomembna – gre za problem zaščite pravic delavk in delavcev. Več

  • Kako prihaja Uber

    Uber je zavezan mestom in razvoju pametne urbane mobilnosti. Naša platforma prinaša uporabnikom možnost varnih in zanesljivih prevozov, podjetnikom pa priložnost, da izvajajo prevoze na pregleden, fleksibilen in napreden način. Več

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Brglez, Vedno z zanimanjem spremljam izjave, ki jih dajete kot predsednik Državnega zbora. Zato sem tudi izpostavil vašo državniško sposobnost, da ste se pred dnevom spomina na mrtve poklonili ne le partizanskim žrtvam, ampak tudi žrtvam povojnih pobojev. A to komemorativno držo, ki ste jo napolnili s pieteto in antigonsko gesto posvojitve vseh mrtvih kot vseh naših, ste v govoru presekali z ostro poanto, da ne smemo dopustiti, da politični akterji zlorabljajo naše mrtve za kovanje svojih političnih dobičkov. Več

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    G. predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljeni pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, s vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo. Več

  • Štiri ure na spletu niso veliko

    V slovenskih medijih so se pojavile pobude o informacijskem izobraževanju otrok že od začetka osnovne šole in ker imam kar nekaj izkušenj s poučevanjem oziroma učenjem za uporabo ikt opreme in kot je to zapisala naša izjemna promotorka učenja oziroma izobraževanja prav vsakega človeka , v svojem odličnem tekstu Na krilih e-izobraževanja, Dr. Ana Krajnc, bi to v celoti omogočilo izobrazbo vsakogar, brez izjeme, še prav posebej tistih, ki mislijo, da vedo, pa se jim o znanju ali vednosti, ki je temelj sodobne informacijske družbe, ki temelji na vednosti oziroma znanju prav vsakogar, ne sanja, kaj šele, da bi bili sami vzor takšnega življenja in delovanja. Več

  • Nadlegujete me

    Gospa Likovič, ste bili kdaj posiljeni? In ob tem zanosili? Verjetno ne. Hvala Bogu, kajti takšne izkušnje za nič na svetu ne privoščim nobeni ženski. In prepričana sem, da nam ni potrebno čisto vsega izkusiti na lastni koži, da bi premogli kanček emaptije, srčnosti do tistih, ki so takšno kalvarijo doživeli. Ali pa kakršnokoli drugačno. Saj vemo, kajne, kolikor ljudi, toliko človeških zgodb. Več

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Nežmah, vedno z veseljem odprem Mladino, saj me običajno pričaka kaj nenavadnega in izjemno zanimivega. V petek, 28. 10. 2016, pa sem naletel na nekaj, kar me je v veliki meri negativno presenetilo. Nisem namreč pričakoval, da boste iz mojih nagovorov, ki so v prvi vrsti namenjeni pieteti, iztrgali določene izjave, jih umestili v svoj kontekst ter me na ta način poskušali diskreditirati. Ste intelektualec in verjamem, da popolnoma razumete pomen besede zloraba, verjetno pa ste, sklepam, da večkrat, brali tudi Antigono. Če bi v zadnjih dveh letih, odkar vodim Državni zbor (in ne Skupščino!), dosledno sledili mojim nagovorom ob 1. novembru, pa tudi ob kateri drugi priložnosti, bi vedeli, da vseskozi poudarjam, da je treba naše mrtve pokopati. Predvsem pa, da je treba to narediti pietetno, brez zlorabe njihove krute usode in brez obračunavanja. Pridobivanje političnih točk na teh tragičnih dogodkih, ki so globoko zarezali v našo zgodovino in vse do danes ohromili naše sožitje, je neprimerno in popolnoma nedopustno. Zdrs, ki se je tokrat zgodil vam, je, da naše mrtve primerjate z določeno interesno skupino, najsibodi interesno skupino s področja davkov ali ideologije. Več

  • Begunci so ljudje

    V članku s tem naslovom sem napačno navedel naslov gledališke predstave, o kateri pišem. Pravilno je Skozi oči begunca in ne V očeh begunca. Iz Amnesty International so nas opozorili, da je lani notranje ministrstvo obravnavalo 277 vlog za pridobitev azila, ugodeno pa je bilo 45 prosilcem. Več

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    Človekove pravice, socialna država, svoboda govora, demokracija! Same lepe, velike in visoko doneče. Lepo zvenijo na papirju. Kaj pa v resnici? O, v resnici kar hitro pademo na izpitu. Ko je treba spregovoriti, zarinemo glavo v pesek ali pa sledi floskula: to se mene ne tiče. Pa poglejmo. Več

  • Kdo je družina?

    SDS so polna usta zagovorništva pravic dveh dečkov, ki jim je država odvzela pravico do družinskega življenja z babico in dedkom. Tudi jaz smatram odvzem teh dečkov za nečloveško dejanje, toda ali so se ti SDS zagovorniki interpelacije Kopač Mrakove kdaj vprašali, kolikim otrokom je bila odvzeta pravica do staršev, ne starih staršev ali vsaj enega od staršev v primeru izbrisanih. V tem primeru je bilo na tisoče otrokom za leta in leta odvzeta pravica do družinskega življenja in ravno SDS je bil največji nasprotnik da se zadeve izbrisanih uredijo. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Na komentar “ustavnika“ dr. Terška pod gornjim naslovom sem se odzval (tudi v imenu Vrhovnega sodišča) predvsem zaradi poudarjenega očitka, da kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec na podlagi sodbe sodišča ostane brez zaposlitve zato, ker je prav zaradi vložitve tožbe delodajalec vanj izgubil zaupanje. Tudi iz odziva pravniškega kolege Marka Blatnika v Mladini z dne 7. oktobra ne izhaja, da bi bil Terškov očitek utemeljen. Njegov sveži primer, na katerega se sklicuje, dokazuje prav nasprotno. Sam navaja, da je sodišče ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi odločilo o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ker je delodajalec v delavko – prodajalko izgubil zaupanje zaradi njenega siceršnjega odnosa do strank, ne pa zaradi vložitve tožbe zoper odpoved. Še vedno vztrajam, da je Terškova trditev zavestno prirejanje izhodišč za napad na delo sodišč in takšen pristop resne razprave o morebiti relevantnih strokovnih vprašanjih pač ne omogoča. Več

  • TV: Okrogla miza za ležanje

    Avtorici Stanki Prodnik se med drugim zapiše ’Franci Kek, boter propadlega Rocka Otočec’. Ne vem, od kje ji informacija, da je festival Rock Otočec propadel. Na slednjem, ki smo ga organizirali leta 2013, so nastopila eminentna imena kot Papa Roach, Billy Talent, Dubioza kolektiv ... in organizatorji smo poravnali vse račune, enako kot v preostalih sedemnajstih letih. Rock Otočca pač ni več, ker matična lokacija za pripravo tega festivala ni več na voljo, organizatorji pa smo z mislimi in presnovo v nekoliko drugačnih vodah. Če bi sledil razmišljanju avtorice, bi po njeni analogiji tudi izgubljena nedolžnost (glede na to, da je bila tema, o kateri je pisala, spolnost), postala ’propadla nedolžnost’.  Več

  • Jaz, potencialna morilka nedolžnih otrok

    V Sloveniji spet vre! Spet vre ena in ista stara župa. Ponovno vsi debatirajo o splavu. Na vseh straneh so vsi pametni. Konservativci na eni strani poudarjajo čudež življenja, medtem ko liberalci bijejo »krvav boj« (če sploh lahko tako imenujemo ene in iste argumente) za izbiro žensk - za splav. Kdaj se začne življenje? Kaj bo s posiljenimi ženskami? Polno vprašanj, polno pametovanja, a vse ostaja v nekih hipotetičnih okvirih. Več

  • Intervju: prof. dr. Matjaž Zwitter

    Zdravniška zbornica (ZZS), morda najpomembnejša zdravniška organizacija v RS, naj bi predala predpisovanje homeopatskih pripravkov ter drugih zdravilskih pripravkov ali metod v roke zdravnikom. Češ: »tudi placebo učinkuje«. Res je. Ne povedo pa, kako naj bi zdravniki priporočali tovrstno zdravljenje, na primer homeopatsko »zdravilo«. Kot placebo – torej lažno zdravilo - za 30 ali več evrov za posamezen pripravek? Dvomim, saj tega njihovi bolniki ne bodo kupili. Druga možnost je, da bodo zdravniki homeopatski pripravek ponudili kot pravo zdravilno učinkovino. To bi bilo z medicinsko etiko hudo skregano. Razen, če nekateri zdravniki verjamejo v takšno učinkovanje homeopatije, ki naj bi presegalo učinke placeba. To bi bilo pač močno skregano z medicinsko stroko in bi zbujalo upravičen sum v strokovno integriteto teh zdravnikov. Omeniti je treba, da je skupina naših eminentnih zdravnikov, profesorjev, vseh članov SAZU, v uradnem glasilu ZZS, reviji ISIS, nedavno objavila obsežen, odlično argumentiran poziv, da naj homeopatije ne uvrstimo med dovoljene dejavnosti zdravnikov. Nepoučeni bi rekli, da temu pozivu ni kaj ugovarjati. Kaj pa ZZS? Več

  • Intervju: Noam Chomsky

    Stavek, ki ga je v intervjuju zapisal Srećko Horvat, »Danes na svetu težko najdeš kakega drugega intelektualca, ki bi ga poznali ne le taksisti, ampak tudi policisti…«, je tako globoko diskriminatorno podel, da ga resen novinar ne bi nikoli zapisal. Bi pa bralec intervjuja, od človeka, ki se hvali z osebnim poznanstvom in dolgoletnim dopisovanjem s Chomskym ter celo s prevajanjem »njegovih političnih knjig« pričakoval, da mu bo v pogovoru znal zastaviti vsaj eno ali dve vprašanji, na katera bi Chomsky lahko odgovoril kaj več kot le to, kar danes vedo »že vsi taksisti in celo policisti«. Srećko Horvat je, čeprav je sam verjetno prepričan nasprotno, »zamočil« možnost za dober intervju s pomembnim intelektualcem našega časa. No ja, fotografiral se je pa le z njim.  Več

  • Javno za zasebno

    Članek obravnava problematiko financiranja šol s koncesijo in zasebnih šol, enakovredno javnim šolam. Pri vsem se postavlja vprašanje enakopravne dostopnosti obveznega osnovnošolskega programa v okviru celotnega teritorija države Slovenije, ki uradno skrbi za osnovno izobraževanje državljanov. Več

  • Konservativna revolucija

    Film Čudež življenja, ki ga v Ljubljani javno predvaja Zavod Živim bolj ali manj razburja javnost. Mnogi vidijo ta film kot cerkveni napad na 55. člen slovenske ustave, ki omogoča svobodno odločanje o rojstvu otrok in prikrit poziv na prepoved splava, katoliška cerkev v Sloveniji pa meni, da zadeva ni sporna, saj gre za izvrševanje ustavno garantirane svobode izražanja in verske svobode. Več

  • Intervju: dr. Zdravko Kobe

    V odgovoru na novinarjevo vprašanje »Sicer bi trg deloval?« je navedeno tudi: »… v kako klavrnem stanju je ekonomska znanost. Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.« V mnenja glede ekonomije se ne bi spuščala, moram pa komentirati mnenje o astronomiji. Sprva sem mislila, da je morda šlo za napako in da je bila mišljena astrologija. Ob nadaljnjem omenjanju matematike pa sem spoznala, da je verjetno res bila mišljena astronomija. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Po branju članka izr.prof.dr. Andraža Terška z zgornjim naslovom, ki najverjetneje in pomenljivo asocira na prevod iz satirične angleške nadaljevanke »Only Fools and Horses«, sem ostal nekoliko presenečen nad odzivom sodnika Vrhovnega sodišča mag. Ivana Robnika na ta članek. Sodnik je med drugim zapisal, da ne more držati teza dr. Terška, po kateri 118. člen ZDR-1 omogoča, da delavec kljub sicer nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delodajalca in na podlagi odločitve sodišča res ostane brez zaposlitve; in to prav zaradi tega, ker delodajalec zatrdi, da je prav zaradi vložene tožbe delavca zoper njega izgubil zaupanje v delavca. Terškova teza je pravilna. Več

  • Intervju: dr. Danilo Zavrtanik

    V intervjuju je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik izpostavil študij Gospodarskega inženiringa na Univerzi v Novi Gorici kot edini tovrstni študij v Sloveniji. Ker izključujemo možnost, da bi nepravilne informacije o tem, da omenjeni študij izvaja izključno Univerza v Novi Gorici širil zavestno oziroma bi bile le-te plod nepoznavanja slovenskega visokošolskega izobraževalnega prostora, domnevamo, da se je zgodila zgolj neljuba napaka. V izogib širjenju nepravilnih podatkov v zvezi s študijem Gospodarskega inženirstva (v nadaljevanju GING) v slovenskem visokošolskem izobraževalnem prostoru spodaj podpisani navajamo nekaj preverljivih in dostopnih dejstev. Prvi tak študij se je pričel izvajati že leta 1993 na Univerzi v Mariboru v partnerstvu treh tehniških fakultet – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) – in Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF). Študij, ki poteka tako na univerzitetni kot na magistrski stopnji, ima tri smeri, in sicer GING-Gradbeništvo, GING-Strojništvo in GING-Elektrotehnika. Več

  • Nevarni prehranski nasveti

    V Mladini št. 37 je Staš Zgonik moj članek Kravje mleko ( je dobro za teličke), ki je bil objavljen v Delu označil kot »gonjo proti mleku«. V svojem članku sem navedel 24 naravnih, bioloških, kemičnih, fizikalnih, medicinskih, prehranskih in drugih argumentov, v odgovoru štirim ogorčenim zdravnikom (sami so se tako opisali) pa navedel 19 verodostojnih znanstvenih raziskav, objavljenih v najuglednejših znanstvenih svetovnih revijah o škodljivem vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi in še kritiko petih virov, ki so jih navedli štirje zdravniki, kjer sem dokazal neverodostojnost štirih od petih njihovih virov, eden pa je pri diskusiji o koristnosti mleka nepomemben. Več

  • Koga naj bo sram

    Prispevek Urše Marn v zvezi s prizadevanji podjetnika Joca Pečečnika oziroma njegovega podjetja GSA za »prenovo« Plečnikovega stadiona za Bežigradom zelo dobro poantira metode in pričakovanja pobudnika »prenove«, ki naposled vidi za svoj neuspeh zgolj napake in pomanjkljivoti pri skrumpirani birokraciji, ne uvidi pa, da po obstoječi zakonodaji za svoj projekt preprosto ne more pričakovati, da bi kdajkoli dobil gradbeno dovoljenje. Vendar je treba biti pri oceni ravnanja nekaterih pristojnih državnih zavodov in služb pri tem bolj kritičen, kot se morda kaže iz prispevka Mladinine novinarke. Tu imam v mislih predvsem Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, ki je šel v uslužnosti Pečečnikovim ambicijam daleč čez črto dovoljenega, saj je tako s spomeniškovarstvenimi pogoji, izdanimi 24. 3. 2010 in končnim soglasjem k projektu 4. 3. 2011 popolnoma obšel določila vladnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnike v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (ULRS 51/2009, 3. 7. 2009). O tem, kaj so se predstavniki spomeniške službe dogovarjali pred omenjenimi datumi, denimo l. 2007, o čemer poroča novinarka, ne vem nič, pa tudi ni pomembno. Bistveno je samo, kakšne omejitve so državni uradniki določili v kulturnovarstnih pogojih in na kakšen projekt so potem izdali svoje soglasje zlasti v luči medtem izdanega Odloka o razglasitvi, ki zelo podrobno določa, katere arhitekturne in krajinske prvine, vedute, idr. je treba brezpogojno ščititi. V članku Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva (Dnevnik/ Objektiv 28. 3. 2015, str. 23) sem, upam, prepričljivo dokazal, da so prosilcu »šli na roko« že v spomeniškovarstvenih pogojih, saj so mu med drugim dopustili nekatere posege v stadionsko areno in dovolili prekritje sedežnih tribun. Če pa kdo namerava narediti streho nad obstoječimi tribunami, mora neogibno podreti dva, po Plečniku načrtovana notranja drevoreda topolov, kar pa je v neposrednem nasprotju z Odlokom o razglasitvi, ki ščiti elemente oblikovane narave na stadionu, to je vse štiri drevorede. A investitorjev projekt je daleč presegel vse sicer precej ohlapno napisane omejitve. Ne le da preprosto poruši nekatere izvirne Plečnikove prvine na stadionu; vse, kar od Plečnika še ostane, se povsem izgubi v orjaških novogradnjah. Več

  • Kdo je nasilen?

    Razmišljanju Roberta Lozarja v zadnji Mladini o anahronih religioznih prepričanjih pri današnjem človeku, bi dodal še svoj pogled na to po mojem mnenju pomembno problematiko. Živimo v čudnem času: raziskave kažejo na konstantno upadanje števila vernikov, vse več ljudi se izreka za ateiste, komercialni mediji se ne menijo za religiozne vsebine, živimo v vse bolj sekularnem svetu, hkrati pa smo vsakodnevno priča političnim dogodkom, povezanim z religijo. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Pod zgornjim naslovom si naš znani »ustavnik« dr. Andraž Teršek v svojem komentarju (Mladina, 16. september 2016, stran 34) s prirejenim in neresničnim prikazom stališč Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča RS ustvari izhodišče za hudo kritiko dela sodnikov, ne samo v zvezi z uporabo zakonskih določb o zaščiti delavskih in socialnih pravic, temveč tudi v zvezi z ugotovitvami o nehumani in nedemokratični ureditvi le-teh. Med drugim sodstvu očita premišljen pakt z dnevno politiko in delodajalci, pravni stroki na splošno pa odsotnost javne razprave na to temo. Oboje, kot tudi večina preostalega prispevka, je popolnoma deplasirano. To je enostavno razvidno že iz dveh navedb, na katerih gradi svojo osnovno tezo, in do katerih se je treba opredeliti. Več

  • Brez mandata za strah

    Ko smo bili tudi mi vsi: naše matere in očetje, od Tončke Čeč pa do Kajuha in vse do pobitih še 4. maja1945 na Turjaku, za okupatorja zgolj banditi, ki so jih ti, tudi v razmerju 100 za enega, neusmiljeno pobijali, smo mislili in zlasti čutili drugače od danes. Tudi takrat so se namreč vojaški nadmoči in represalijam okupatorja zatirani uspešno lahko odzivali le z diverzijo: morali so udariti nepričakovano in kjer si edino lahko v taktični premoči; obenem pa selektivno, po stebrih sovražnega, v deželo nepovabljenega, režima. Kot prijazno opozorilo pa jih je bilo nekaj v Gradcu evropsko-humano obglavljenih! Več

  • Kdo je nasilen?

    Jure Trampuš se je v tekstu Kdo je nasilen (Mladina, št. 31, 5. 8. 2016) mogoče nehote približal stališčem dela tistih liberalnih oz. levičarskih krogov na zahodu, ki se jim vsaka kritika religije zdi nedostojna, politično nekorektna. Še nedavno se ni nihče upal ugovarjati drastičnim kaznim, s katerimi so božji predstavniki na zemlji ‘upravičevali’ svojo privilegirano pozicijo, ko pa jih kdo danes kdo zgolj verbalno napade ali kritizira, to razglašajo za nesorazmerno, celo nedopustno, kar je sprevržen cinizem. Kot bi jih dejansko drezali z razžarjenimi iglami ali jih mučili s katero izmed simpatičnih naprav iz arzenala svete Inkvizicije. Več

  • Še lastno mater

    Pri nas je naprodaj vse, kar je sploh še ostalo in ni bilo zabarantano že za poplačilo obljub naših novih politikov ob osamosvojitvi. Potem so nas vladni mešetarji v zadnjih dveh desetletjih na sezonskih razprodajah rešili skoraj vseh skrbi za državno lastnino, ki je bila prej od nas vseh. Tujcem so prodali jeklarne in banke, nato še pivovarne in vinske kleti ter večino najbolj kvalitetnih vodnih virov. Več

  • Bo slovenski ris izumrl?

    Nedavno me je presenetila novica, da je bil na Kočevskem povožen mlad zdrav ris. Bil je eden redkih, ki še prebivajo v slovenskih gozdovih. Ne bom se spuščala v vprašanje, kako je do tega prišlo, ker imam premalo informacij. Na splošno pa bi želela poudariti, da ljudje v prometu niso dovolj pozorni in vozijo prehitro. Pa tudi objestnost nekaterih voznikov, ki preko vožnje sproščajo lastne frustracije, razočaranja in bes, ni nepomemben dejavnik. Pri tem nastradamo vsi, tako ljudje kot tudi divjad. Če v nadaljevanju povzamem nekaj mnenj naših strokovnjakov, ugotavljam, da je ris v Sloveniji močno ogrožena vrsta, ki mu grozi skorajšnje izumrtje. Ali se dovolj zavedamo, da je ris največja, najmogočnejša in najlepša mačka v Sloveniji? Je plaha žival in ni znano, da bi ris napadal ljudi. Raje se umakne in skrije. Zato se mi zdi presentljivo, da bi ris kar skočil pred avto. Pravzaprav je srečanje z risom v naravi velika čast, kajti le redki srečneži so imeli možnost srečati se z njim pobližje. In nikomur ni storil nič žalega. Več

  • Ljudje ali živina

    Spoštovani, v tedniku Mladina ste 2. septembra 2016 na strani 24 objavili prispevek z naslovom Ljudje ali živina, v katerem ste kljub predhodno prejetim pojasnilom navedli netočnosti o nastanitvi mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji, zato skladno s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo popravek objavljenega obvestila. Več

  • Kdo je nasilen?

    Zahvaljujem se Kristini Novak, da se je oglasila. O teh nesprejemljivih problemih, ne da ne pišemo dovolj ali ne govorimo dovolj – o teh problemih si ne upamo niti razmišljati. Tako smo naučeni. Problem je zelo globok in zelo širok. Grozljivi napad na žensko, kot edino krivo in to celo na Brezjah je katastrofalna izkaznica nivoja, nekritičnega poguma in samozavesti absolutnih privržencev neke druge države in njenih interesov. Žal je to samo droben delček nerazumnosti, ki nam jih moški v črnih krilih vsakodnevno servirajo. Tisti, ki posluša, ve! Slovenski resen zgodovinski problem ni bil Dunaj ali kasneje Beograd. Naš resen problem je država Vatikan. Se vam zdi, da pretiravam? Prisluhnite našemu geniju Prešernu: »Krst ... uvod: »... gnijo po poljih v bojih pokončani« ... »kri prelita napolnila bi jezero...«. Pokristjanjevanje! Potem so na naših hribih in v dolinah zrasle preštevilne drage stavbe. Zgradili so jih obubožani poraženci, pod slamnatimi in lesenimi strehami! Razmislimo o Trubarju, požigu knjig, ki smo jo imeli med prvimi v Evropi! Razmislimo o Protireformaciji in pregonu naših bogatih vitezov in knezov! Vse je skladno in zgodovina se nam ponavlja! Tomaž Hren ali Rode! Vsak v svojem času. Rode je bil poslan in kasneje nagrajen za uspešno delo, z rdečo kapico kardinala. Afera z žensko in očetovstvom mu ni škodila. Nerazumni podložniki Vatikana so zaščiteni bolj, kot »Kočevski medved!« Ali morda vemo, koliko bogastva ima Vatikan pri nas? Gozdovi! Hiše! Enormno! Ali vemo, koliko naši davkoplačevalci plačujemo ljudi, med katerimi je pridigar g. Zore? Enormno! Medtem, ko v naši mili domovini ni denarja za revne otroke, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport, za obrambo, za delovna mesta!? Doživljamo tragično izseljevanje! Res smo genialen narod na »srčni pogon«! A kako dolgo bomo še zmogli? Debele blagajne za tuji žep nihče ne kontrolira. O tem se celo nikoli, prav nič ne sprašujemo! Dokler nam bodo tako vladali moški v dolgih krilih, ki so pogosto dragoceno čipkasta (v neskončnih urah pridnosti so Več

  • Nedotakljivi

    Gospa z oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Slovenije v letu 2016 je za rubriko Pisma (34. številka Mladine) med drugim komentirala stres teste iz 2013 na osnovi katerih je bila decembra tega leta izvedena dokapitalizacija in izrekla pripombe na pomoč, ki jo je bil slovenski bančni sektor deležen v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade (2008 do 2012). Več

  • Brez tujih delavcev se nam slabo piše

    Presenetila me je trditev v naslovu, v nadaljnjem tekstu pa avtor obuja staro mantro o staranju prebivalstva in – pretečem pomanjkanju delavcev!? Avtomatizacija pospešeno »žre« delovna mesta in pomanjkanje dela postaja problem. In to ne zaradi proizvodnje potrebnih sredstev za preživetje, teh je dovolj in preveč, temveč zaradi fiziološke potrebe po aktivnosti nasploh. Tako smo vendar nastali. Zdaj smo pa že tako daleč, da mnogi, ki bi še delali, morajo v pokoj, »ker je treba prostor dati mladim«! Tudi meni se je to zgodilo. Kdaj bodo torej prodrla aktualna spoznanja o družbi in njenih dejanskih, sodobnih potrebah, ne le tista izpred desetletij po vojni in še od prej, ki nenehno trobijo o staranju in prenizki nataliteti in nujnem uvozu delavcev? Več

  • Nedotakljivi

    Novinarka Mladine v članku Nedotakljivi navaja več neresnic, povezanih z Banko Slovenije. 1. Glede zaplembe dokumentov v hišni preiskavi v Banki Sloveniji (BS) in opozorila ECB glede nujnosti varovanja zaupnosti dokumentov ponovno poudarjamo, da je BS problematizirala – in še vedno problematizira - način zasega podatkov v hišni preiskavi. Ta je bil namreč opravljen neselektivno (zasežena je bila tudi dokumentacija, nepovezana s predmetom preiskave, to je s sanacijo bank v letih 2013/14, konkretno v povezavi z izvedbo pregleda kakovosti sredstev - AQR, stres testov in izdajo odločb BS o izrednih ukrepih), hkrati niso bila upoštevana pravila zaupnosti dokumentov ECB. V skladu z določbama 334. člena Pogodbe o delovanju EU in 39. člena Statuta ESCB in ECB uživa ECB na ozemlju Unije privilegije in imuniteto, potrebno za opravljanje njenih nalog. V 39. členu Statuta je namreč izrecno določeno, da ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah EU. V 2. členu Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU pa je določeno, da so arhivi Unije nedotakljivi, pri čemer iz 1. odstavka 22. člena navedenega protokola izhaja, da se le-ta uporablja tudi za ECB, člane njenih organov in zaposlene. Zato primera, ki ju kot primerljiva s hišno preiskavo v BS navaja novinarka (zaslišanje g. Tricheta in preiskava italijanskega guvernerja g. Visca) dejansko nista primerljiva, saj v teh primerih ni prišlo do enakih okoliščin (neselektivni zaseg dokumentacije, neupoštevanje pravil zaupnosti) in zato pri njih ECB ni imela razloga za odziv. 2. Stališče BS je in ostaja, da morajo biti vsi postopki izpeljani zakonito in morebitne pravne nejasnosti odpravljene. Ker so se v okviru postopka odločanja Okrožnega sodišča, ki je BS odredilo, da preiskovalni komisiji DZ izroči zapisnike ožjega kolegija guvernerja (OKG), odprle določene pravne dileme oziroma so bile v postopku ugotovljene nekatere procesne pomanjkljivosti, se je BS najprej obrnila na Upravno sodišče, da presodi, ali so bili postopki izpeljani ustrezno. Upravno sodišče je tožbo zaradi nepristojnosti zavrglo. Pri tem ponavljamo, da BS zaradi vseh obtožb, ki so stalnica tudi v Mladini, podpira vsa prizadevanja pristojnih organov v zvezi z ugotavljanjem zlorab v slovenskem bančnem sistemu in tudi v interesu BS je, da Preiskovalna komisija Več

  • Poljub smrti

    Spoštovani in zelo cenjeni gospod Miheljak, zelo se zavedam, da se mokre sanje lahko uresničujejo. Več

  • Kdo je nasilen?

    Na koncu prispevka je novinar Jure Trampuš zapisal, da »danes ne poteka vojna med religijami, zgolj med interesi, ki se uresničujejo na nasilne načine«. Je sploh kakšna razlika? Več

  • Kardinalova pridiga

    Mag. Boris Nemec, tudi predsednik Foruma za Goriško, je naslovil odprto pismo upokojenemu kardinalu Francu Rodetu v zvezi s kardinalovim govorom v Šentjoštu nad Horjulom. V svojemu pismu je kardinalu poskušal pojasniti nekatera zgodovinska dejstva, žal pa je ob tem zagrešil tudi vrsto netočnosti. Zaradi vrste skrajno spornih formulacij je pismo žaljivo, tako za nekdanje borce proti okupatorju, kot tudi za pripadnike krščanske vere. Avtor pisma na primer trdi, da je po vojni Titova partija uvedla najhujšo obliko diktature, da je s slovenskim kmetom ravnala huje kot fašisti med obema vojnama, da so po vojni med partizani po večini preživeli potuhnjenci in negativci in kot vrhunec vsega, da je Tito po vojni pomagal razbijati kolonialne imperije Anglije, Francije in tudi SZ. Med kristjani, po besedah mag. Nemca, obstajajo resnični kristjani, obstajal pa naj bi tudi resnični Kristus, kar navaja na misel, da po njegovem mnenju obstajajo tudi neresnični kristjani in še kakšen Kristus. Več

  • Rusi prihajajo

    Čas kislih kumaric nam je popestril Putinov obisk. Najprej smo ga povabili, potem pa naredili vse, da bi njegov obisk naredili nepomemben, nedržavniški. »Zaveznikom« smo na vse pretege dokazovali, da smo mu dopustili prisotnost na maši za njegove davno padle Ruse in na posvetitvi »spravnega« spomenika med padlimi ruskimi vojaki obeh velikih vojn na območju Slovenije. Z pogostimi in obširnimi obvestili o ogroženi varnosti in zagatah v prometu smo strašili prebivalstvo in mu hoteli priskutiti Putinov obisk. Nekajkrat sem dobil občutek, da državni vrh obžaluje, ker smo ga povabili. Kljub temu se je Putin izrecno zahvalil Sloveniji in slovenskemu narodu, ki sta ohranila spomin na umrle in padle ruske vojake. Nekje sem celo zasledil vprašanje, koliko je sploh padlo Rusov v Sloveniji. Isti ni vprašal, koliko je padlo Rusov za zmago nad nacizmom. Več

  • Žrtve stiskanja

    Urša Marn je v 31. številki Mladine (stran 29 in 30) objavila zanimiv prikaz kako organizirana kriza krčenja bančnih kreditov ustvarja slabe terjatve. V tej analizi omenja eno od garantnih shem, uvedenih za učinkovitejše delovanje bančnega sistema v obdobju socialdemokratske koalicijske vlade. Gre za državne garancije kreditov bank podjetjem. Več

  • Kdo je nasilen?

    Niso problem samo svetovni voditelji, papeževega poziva žal ne slišijo niti v njegovi cerkvi. Bog denarja je trenutno še neustavljivo privlačen, tudi za nekatere vidnejše predstavnike RKC pri nas. Radio Ognjišče je na primer še objavil to novičko, že v tedniku Družina pa je ne najdemo več... Je to morda le površnost ali morda pomanjkanje prostora (na spletni strani)? Več

  • 8 dni / teden

    Čistke, ki jih v Turčiji izvaja Erdogan in bi se jim pri nas reklo lustracija, so mokre sanje našega doktorja znanosti iz Prištine, Ivana J.J. O, ko bi bilo njemu dano nekaj takega izvesti pri nas! Od teh mokrih sanj se vsako jutro prebudi ves moker.  Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Dr. Bogomir Kovač v 30. številki Mladine v rubriki Pisma bralcev komentira mojo razlago ukrepov slovenske ekonomske politike 2008 do 2011 z očitno predpostavko, da je danes naše gospodarsvo v obupnem stanju, tako da smo v zadregi pri fiskalni konsolidaciji in reformi ekonomskega sistema. Vendar je ocena napačna. Slovensko gospodarstvo ima 2016 stabilno rast, povečuje se zaposlenost in upada brezposelnost, inflacije ni, imamo velik zunanji presežek (nobenih znakov strukturne odvisnosti) in javnofinančno ravnotežje v Maastrichtskih okvirjih (3% BDP). Več

  • Kardinalova pridiga

    Spoštovani kardinal Rode, z vašim nedavnim nagovorom v Šentjoštu nad Horjulom ste ponovno dokazali, kako težko je živeti kot resnični kristjan v mirnem času in kako še posebej hudo je to moralo biti med drugo vojno. Več

  • TV: Pleši, Miro, pleši

    Pošteno in utemeljeno kritiko sprejemam brez problema, ker že nekaj desetletij vem, da nisem ne najboljši in ne najpametnejši. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    V rubriki Pisma v Mladini, št. 28, 22. julija 2016, minister za finance v vladi Boruta Pahorja (2008 do 2011) zapiše več trditev, ki ne držijo. 1. Na trditev dr. Bogomirja Kovača v članku V imenu koga deluje Banka Slovenije?, in sicer: „Reakcija Banke Slovenije, vlade in bančnega sektorja(2008-2011) je bila napačna in absolutno prepozna“, bivši minister za finance odgovarja, da je bila reakcija slovenske politike na svetovno finančno krizo 2008 „takojšnja, obsežna in učinkovita“. Trditve o učinkovitosti ukrepanja zanikajo že sami statistični podatki iz let, ki so sledila. Spomnimo zgolj, da je slovenski bančni sistem začel izkazovati izgubo zadnji dve leti Križaničevega ministrovanja; leta 2010 je znašala izguba pred obdavčenjem 99 milijonov evrov, leta 2011 že 537 milijonov evrov. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Bivši finančni minister Pahorjeve vlade, dr. France Križanič, se je oglasil s pojasnili ob izjavi, da je bila protikrizna politika BS, vlade in bančnega sektorja napačna in absolutno prepozna. Križanič vedno znova skuša dokazati, da je bila vladna reakcija na krizo 2008 takojšnja, obsežna in učinkovita. Skupen obseg vladnih ukrepov v času mandata Pahorjeve vlade MERI 8,4 milijarde evrov. Država je prevzela široko paleto garancij, dokapitalizacij, prav tako je z depoziti založila banke. Potem je sredi leta 2010 BS zaostrila kapitalsko ustreznost bank in to je dejansko zavrlo okrevanje. Kriva ni vlada temveč BS, slabe razmere 2012-2013 so v veliki meri sad pritiskov mednarodnih institucij in domačih kompradorjev. Več

  •  |  foto: Frane Tomšič, Nova Gorica

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Pisma bralcev

    Kardinalova pridiga

    Prebral sem nagovor kardinala dr. Franca Rodeta med mašo pri Kapeli mučencev v Šentjoštu. Med drugim je povedal: »Pri nas so sovraštvo zasejali komunisti.« »Pustimo danes ob strani fašizem in nacizem, ki sta bila veliko zlo za slovenski narod, a pri nas nista imela idejnih pristašev ne na levi ne na desni strani, in razmišljajmo o komunizmu, ki je tako tragično zaznamoval polpreteklo slovensko zgodovino.« »Če nasprotniki komunizma niso hoteli čakati kot žrtvena jagnjeta križem rok na prihod komunizma, na lastno smrt in smrt svojih družin, na propad svojih idealov in stoletnega krščanskega izročila, so se morali upreti. Ni jim preostalo drugega kot odločitev za protinasilje, za oborožen upor proti revoluciji. Morali so se povezati in vojaško organizirati, na primer v vaške straže. Preprosto ni bilo izbire. Kar so izbrali, so jim vsilili komunisti. Resničnega narodnega izdajalca torej ni iskati med kontrarevolucionarji, ampak med tistimi, ki so v nebrzdani sli po oblasti prisilili domoljube in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja.« Torej, da so domoljubi in demokratične sile sprejeli orožje od okupatorja, so krivi komunisti. Ali res? OF je bila ustanovljena 26. 4. 1941. Maja 1941 je bila ustanovljena ’La provincia italiana di Lubiana’. Tedaj še ni bilo oboroženih komunističnih enot! Več

  • Besnilo

    “Tisti, ki bi rad na telesu mučitelja otrok ugašal cigarete je enak zločincu nad katerim se maščuje.” Nerazumevanje avtorja, ki je v Mladini zapisal ta stavek, je težko. Čudi se namreč, kako ljudje po raznih družbenih omrežjih pozivajo h maščevanju mučiteljev dveletne deklice. Če s čim, se globoko strinjam z njim, da maščevanje nikakor ni rešitev. Več

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Urša Marn v članku »Sporna zaposlitev« navaja moj obisk pri Aleksandru Debeliusu v Kitzbülu januarja 2011. Sestanka sem se udeležil skupaj s članom svojega kabineta Žigo Čebuljem. Sestanek je bil namenjen iskanju partnerja, ki bi z Republiko Slovenijo sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke v razmerah, ko je strateški partner te banke KBC sodelovanje v dokapitalizaciji odklanjal (bil je v sanaciji oziroma pod režimom belgijske državne pomoči). Če bi v ustreznem deležu pri dokapitalizaciji sodelovalo privatno podjetje (banka, ipd.), se tudi državna sredstva namenjena dokapitalizaciji NLB, v skladu s pravili Eurostata, ne bi prištevala v slovenski javnofinančni primanjkljaj. Več

  • Čas vojne in čas miru

    Ob 25. obletnici samostojnosti naše države se moramo spomniti ljudi, ki so se tiste dni zavedali, kako zelo pomembna je za prihodnost naše domovine enotnost in spoštovanje med ljudmi, ki sicer razmišljajo drugače, vendar imajo radi svojo domovino. S hvaležnostjo se lahko spominjamo nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je tiste dni vodil slovensko cerkev, saj je hotel in želel skupaj s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom doseči spravo med ljudmi in tako zagotoviti sodelovanje vseh na različnih področjih življenja mlade države. Tako sta postavljala temelje prihodnosti nove države, kajti država smo ljudje, ne pa skregane politične stranke. Več

  • Pamflet: Veliki premišljevalec

    Spoštovani, Več

  • Problem je predsednik Pahor

    V Dnevniku je bil 2. julija objavljen članek Matevža Krivica z naslovom »Poslanci zavrnite gnili kompromis o ustavnih sodnikih«. Iz članka izhaja dvoje. Prvič videnje Matevža Krivica o tem, kakšne lastnosti, tako osebne kot strokovne, naj bi imel kandidat za ustavnega sodnika in drugič utemeljuje, zakaj vrhovni sodnik M. Šorli med kandidate ne spada. Več

  • Andrej Makuc

    8. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Zjutraj 11. julija bodo RIC/DIC e-povezave pred kolapsom: obelodanjeni bodo rezultati splošne mature 2016 (rezultati poklicne bodo znani teden dni prej, 4. julija) – spomladanski rok. Odboji na točkovnem trampolinu splošne mature (to je dosežena uspešnost) bodo pisani, kot se za polno življenje tudi šika: v radost in žalost, zakaj pred večino maturantov se bodo odprla višje-, visokošolska ter fakultetna vrata (pri- oz. zaprta bodo ostala za neuspešne). Za marsikaterega zrelostnika bo v igri (skoraj) vse. Več

  • Mladina, št. 26

    Spoštovani, Več

  • Ivo Svetina

    1. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Odprto pismo predsedniku SAZU

     Spoštovani gospod predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik red. prof. dr. Tadej Bajd! Več

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Mladina, št. 24 Več

  • Vojko Tomšič

    30. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Misli lokalno, deli državno

    Mladina, št. 23 Več

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Končno se je ta tema izjemnega pomena za zdravje Slovencev le prebila v vsebino nekega vplivnega medija. Kljub temu, da vsak dan zaradi posledic kajenja umre 10 Slovencev, da to zadeva pol milijona kadilcev, njihove bližnje in vse prihodnje generacije, je ta tema izjemno podcenjena v osrednjih medijih ali celo pogosto napačno predstavljena. Pozdraviti je potrebno temeljito raziskovalno novinarstvo Mladine in avtorja B. Mekine – vedno znova je potrebno podrobno spremljati in zahtevati delo različnih ministrstev v javnem interesu. Ob tem bi lahko bolj do izraza prišlo sporočilo, da gre za odlično delo Ministrstva za zdravje na tem področju, ki je pripravilo takšno zakonodajo ZUOTIPI, da so se posledično mobilizirali številni lobisti in multi-nacionalne tobačne korporacije v svojem brutalnem boju za svoj profit proti zdravju in življenju Slovencev. Seveda je srečevanje visokih predstavnikov ministrstev z lobisti in predstavniki tobačne industrije zavržno dejanje. Prav je, da se to razkriva in obsodi. Slovenija je tako kot 180 držav podpisnica Okvirne konvencije o nadzoru nad tobakom in ta v ključnem členu 5.3 pravi, da je med interesi tobačne industrije in interesi politike javnega zdravja temeljno in nepremostljivo nasprotje. To, da predstavniki ministrstva za finance in gospodarstvo sploh nasedajo izrazito nelogičnim in lažnim argumentom tobačne industrije, je posledica pomanjkljivega znanja na tem področju, slabega dela predhodnih ministrstev za zdravje, ki niso nikoli izpeljali kakšnega izobraževanja drugih ministrstev na to temo ali javnih kampanj za širše prebivalstvo. Zdaj na tem področju izobražene ter tudi sicer napredne družbe zelo kmalu načrtujejo družbo brez tobaka, Irska z letom 2025, podobno tudi Velika Britanija, Finska, Norveška, Avstralija, Nova Zelandija,… Kdor želi razumeti celotno fascinantno in hkrati grozljivo zgodbo, si jo lahko prebere v knjigi Zlati holokavst, vodilnega poznavalca tega področja, Stanfordskega prof. Robert N. Proctorja. Več

  • Intervju Marko Stabej

    Dovolite mi nekaj pripomb k dopisu Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo. Več

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V Mladini z dne 3.6.2016 je objavljen intervju z ministrom za pravosodje, mag. Goranom Klemenčičem, nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V delu pogovora se mag. Klemenčič izredno lahkot- Več

  • Biblija: najmogočnejša knjiga na svetu?

    Kot vsi vemo, naša stara, utrujena Evropa, ki ji je Kosovel že zdavnaj napovedal ne preveč bleščečo usodo, temelji v klasični antiki in v judovsko-krščanski tradiciji. Gotovo je Biblija ena izmed ključnih zgodb, ki so v dobrem in slabem krojile našo tisočletno usodo, zato je smiselno in dobrodošlo, da se je Mladina odločila objaviti zapise ljudi, ki s to knjigo živijo vsak dan, ki jo, kar je danes recimo med običajnimi verniki skrajna redkost, tudi berejo. A so določene vsebine zbirke člankov v posebni izdaji Mladine (Biblija-najmogočnejša knjiga na svetu) vsaj v določeni meri tudi sporne. Skoraj popolno soglasje pišočih, med katerimi praktično ni slišati nobenega kritičnega glasu, še lahko odmislimo. Kar pa prav bode v oči, je rdeča nit izbora, ki jo poleg tiste v naslovu, povzema tudi udarni promocijski slogan: 'Brez te knjige ne moremo razumeti zahodne umetnosti'. Več

  • Če vidite policiste, raje poglejte stran

    1. K pisanju tega prispevka me je poleg članka v Mladini spodbudila tudi slika nasilnega ravnanja ljubljanskih redarjev s kolesarjem, ko je redar »zajahal« prednje kolo kolesarju in ga vlekel za jakno (prijel ga je »za kravateljc«). Brez te slike kot dokumenta bi bil, prepričan sem, na ljubljanskem sodišču za prekrške nasilnega ravnanja obsojen kolesar in ne redar. Takšne so moje odvetniške izkušnje, ko ne nazadnje policisti (za enkrat ne tudi redarji) prihajajo pričat z revolverji za pasom, sodišče pa, četudi opozorjeno, na to z ničemer ne reagira. Tako tudi sodi. In sodi, kot da ne obstaja domneva nedolžnosti in ne obstaja splošno načelo kaznovalnega prava, da je potrebno v primeru dvoma razsoditi v prid obdolženca (in dubio pro reo). Dvom na sodiščih za prekrške ne obstaja oz. dvomiti v izjave uradnih organov je prepovedano in tudi najbolj komotno. Več

  • Intervju: Marko Stabej

    V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi. S tem bo pravzaprav uzakonjeno naše dosedanje ravnanje, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavamo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko. Seveda v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Dejstvo je, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina. Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavamo v angleščini, tako kot naši kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Srž znanosti je izmenjava idej in dosežke moramo predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog. Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku. Več

  • Ludvik Zvonar

    10. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Mazanje zgodovine

    V Mladini z dne 27.5.2016 je bil objavljen prispevek dr. Boža Repeta »Mazanje zgodovine«. Na četrti strani prispevka piše: »Ludvik Zvonar, republiški svetovalec na Ministrstvu za obrambo, ena glavnih oseb v prekupčevanju z orožjem, je Krkoviču napisal...«. Več

  • Intervju: Zvezdan Pirtošek

    Mladina se je v zadnjih dveh tednih dvakrat dotaknila knjige Manfreda Spitzerja Digitalna demenca, enkrat v članku Jureta Trampuša in enkrat v intervjuju z dr. Zvezdanom Pirtovškom. Ne glede na to, kaj si mislimo o njegovi knjigi, dr. Spitzerju ne gre oporekati dvojega: prvič, z izjemo nekaj bombastičnih eskapad ni ničesar napisal na pamet, ampak je vsako od svojih tez podkrepil z rezultati raziskav, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, ki jih v knjigi tudi korektno navaja. Z njim je torej mogoče polemizirati le tako, da spodbijamo rezultate teh raziskav, oziroma mu dokažemo, da jih napačno interpretira. In drugič, dr. Spitzer ni tehnofob, saj na svojih predavanjih pogosto uporablja enako tezo kot dr.Pirtovšek: z informacijami na spletu si lahko izjemno pomagamo, a le, če jih s pomočjo »celovitega, tradicionalnega znanja« znamo povezati med sabo. Da bi bila mera polna, je dr. Spitzer to tezo ilustriral z enako primerjavo kot dr. Pirtovšek (očitno zelo popularno v medicinskih krogih), namreč z razliko med zdravnikom in bolnikom, ki oba brskata po spletu po istih informacijah, a jih zaradi različnega znanja eden razume, drugi pa ne. Več

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V intervjuju z ministrom Klemenčičem sem opazil tudi svoje ime. Sploh ne protestiram, le malo poskušam razložiti. Ne strinjava se o nadomestnem zaporu. Jaz trdim, da za prekrške ne bi smel biti predviden, minister pa, da bi to pomenilo spodkopavanje zaupanja v vladavino prava. Že nekaj časa marsikje v EU velja priporočilo, da se za prekrške ne izreka zaporna kazen. Neplačilo kazni za prekršek pa niti prekršek ni, pa vendar gre lahko neplačnik v zapor. V resnici le zato, da morda zastrašujemo druge potencialne neplačnike in da vzbujamo vtis pravne države. Ministrova trditev, da bo z nadomestnim zaporom globa odslužena pomeni naslednje: upnik bo prav tako ostal brez denarja, kot če zapora ne bi bilo; število zapornikov se utegne kar povečati; stroški za prestajanje kazni pa utegnejo pri marsikom presegati dolgovani znesek. Finančno je torej za državo dvojna izguba, ki jo lajša le misel na dolžnikovo zasluženo trpljenje (pa naj stane, kar hoče – pravna država nima cene!). Več

  • Koga moti Prulček?

    Končno, po 20 letih nihanja so se stvari okoli lokala Prulček stabilizirale. Prulček je dobil dva izjemna najemnika, Iryno in njenega moža. Iryna skrbi za strežbo, mož pa načrtuje, organizira vsakodnevne koncerte žive glasbe. Iryna nas navdušuje s svojo prijaznostjo in prizadevnostjo, nič ni lepšega, kot če te kdo že po drugem obisku Prulčka spozna, te pozdravi z nasmehom in postreže z ljubeznijo. Večerni koncerti so vsi zastonj, vsak dan koncert, ki je brez vstopnine! Več

  • Intervju: Mejra Festić

    V 20. številki Mladine je bil objavljen intervju, v katerem viceguvernerka Banke Slovenije navaja: »V zatečenem stanju 2010 je nekaj bilo treba storiti. Ker država ni hotele bank dokapitalizirati kljub zahtevam banke Slovenije – leta 2010 je bilo 400 milijonov evrov nerealizirane dokapitalizacije za tri največje banke v pretežni državni lasti in leta 2011 490 milijonov evrov – so banke vpisovale podrejene inštrumente.« Več

  • Ihta

    Maja Novak, njene kolumne vedno berem s posebnim užitkom, se huduje nad sodbo ustavnega sodišča. Kot zapiše, je s to sodbo plačane prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje »zmetala skozi okno«. Naj jo potolažim, da temu ni tako – vplačani prispevki bodo prispevali k večji pokojninski dobi in višji pokojnini. Res pa je, da vplačevanje teh prispevkov ne omogoča predčasnega upokojevanja pod ugodnimi pogoji. Koliko kolumen bo »morala« še spisati do upokojitve? Tega dejansko ne ve nihče (čeprav jih je Maja Novak naračunala 780), upam le, da nas bo še dolgo razveseljevala s svojim ostrim – da uporabim njene besede – »klofanjem po tipkovnici«. Več

  • Elementarna poštenost

    Glede na to, da sem prvi objavil zapis Janše v časniku Svet24, se čutim dolžnega odgovoriti na del uvodnika, kjer Grega Repovž trdi, da »bezanje starih Janševih in Krkovičevih izjav« iz konteksta ni pošteno. Moj namen ni bil trganje izjave iz konteksta, temveč prikazovanje nasprotujočih izjav človeka, ki je aktivno vplival na osamosvojitvene dogodke. Iz takratne Janševe izjave je namreč povsem razvidno, da se je še kako zavedal, da je bil helikopter sestreljen pomotoma, oziroma da so pri tem naredili napako, ki jo je tudi sam obžaloval. Letos pa je pred sodiščem nekaj mesecev nazaj govoril povsem drugače in sam sebe negiral z izjavo, da je šlo za nebuloze. Očitno so takrat s sestrelitvijo storili napako, ki pa jo danes želijo prikazati v povsem drugačni luči in želijo s ponarejanjem zgodovine, celo žrtev (padlega pilota) prikazati za rablja (vojaka agresorske JNA). To ne samo, da ni pošteno, temveč je tudi namenjeno prikrajanju osamosvojitvene zgodbe in takratnih procesov. Gre za nadaljevanje poskusov nekaterih posameznikov, da se te procese privatizira in prikaže v povsem drugačni luči, njihove napake (sestrelitev je bila samo ena izmed njih), ki bi lahko terjale mnoge smrtne žrtve pa zamolči. Zato mislim, da je povsem na mestu, da se v preteklih izjavah, zapisih in dokumentih išče resnica. Bojimo se namreč lahko zgodovine, ki jo bodo narekovali oblastniki sami. K sreči imamo v Sloveniji dovolj vedoželjnih, pogumnih in hrabrih ljudi, ki so se v knjigah odločili popisati resnico, pa čeprav so s tem pogosto škodovali tudi sami sebi. Več

  • Elementarna poštenost

    Žalostni smo. Mladina v svojem uvodniku Elementarna poštenost z dne 27. maja 2016 strelja mimo. Tako zelo mimo, da strelja tja, kamor je 27. junija 1991 meril nekdo, ki je vojno vzel v svoje roke: v tragično žrtev. Neomikano in nepošteno je zamahovati z roko nad dogodkom sestrelitve helikopterja gazela 664 nad Rožno dolino, češ da gre nemara za razumljivo in zato celo sprejemljivo kolateralno žrtev tako imenovane desetdnevne vojne, v smislu: »Razumimo, bile so izredne razmere, bila je vojna, bilo je noro.« Več

  • Umazana igra

    V članku Umazana igra, ki je bil objavljen v Mladini 13. maja 2016, je navedenih več napačnih oziroma neresničnih trditev. Več

  • Intervju: Mejra Festić

    Intervju viceguvernerke Mejre Festić razumem predvsem kot samopromocijo za (morebitno) ponovno izvolitev prihodnje leto. Kot sama pravi, pozna teorijo in prakso, ima bogata analitično-empirična in praktična znanja, vidi sistem kot celoto in je odločna, neodvisna in stabilna osebnost. Problem takšne samohvale je predvsem v tem, da teh njenih kvalitet v času mojega mandata ni bilo opaziti. Veliko je sicer govorila o sistemskem reševanju problemov, ko pa smo jo zaprosili in zadolžili, da pripravi konkretne predloge za rešitve, je bil izplen precej pičel. Več

  • Odgovor na članek Koga moti Prulček

    Mestna občina Ljubljana je vsebini lokala Prulček smo zelo naklonjena in menimo, da v sklopu koncertnih ciklov pripravlja kakovosten program. Vendar pa jim po Odloku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, lahko odobrimo le predpisan obratovalni čas, ki velja za spalna naselja. Več

  • Spolno je politično

    Odzivam se na komentar z naslovom Spolno je politično avtorja Slavoja Žižka, ki je bil v Mladini objavljen 22. aprila 2016. Več

  • Čas javkanja

    Človekove pravice morajo biti uravnotežene s človekovimi dolžnostmi, pravice enih so pa vedno omejene s pravicami drugih. Samo to je prava podlaga za družbeno pogodbo, ki z ustavo zagotavlja urejeno državo in pravično družbo. Več

  • Kremiraj me dobičkonosno

    Spoštovani, Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Beseda v moji razpravi z Brankom Gerličem teče o konceptu sodobne socialne demokracije. Gre za politično delavsko organizacijo, ki si poizkuša zagotoviti dovolj velik vpliv na nosilce ekonomske politike in na institucije ekonomskega sistema, da delujejo s ciljem doseči čim višjo raven blaginje državljank in državljanov v nekem narodnem gospodarstvu, lahko pa tudi v širši ekonomski integraciji. Več

  • Joey Skaggs

    Prosim, da ga vprašate-če bo mogoče, kje on vidi MEJO - da se neha hecati - "hecati" z drugimi. Kajti ko (tudi hec prestopi mejo, postane resen in nevaren, saj postane sam svoje nasprotje ).  Vprašajte ga, ali se zaveda, kako njegove t.i. "potegavščine" lahko vplivajo na tistega, ki se heca iz njega. Ali se zaveda, da lahko sproži kepo, ki se začne kotaliti navzdol po hribu in ima lahko na koncu neslutene razsežnosti ? Več

  • Pripomba na članek

    V članku http://www.mladina.si/174026/sanders-slavil-18-zmago-letos-trump-ostal-edini-republikanski-kandidat/?utm_content=buffer9c3a3&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer omenjate:

    Pri demokratih ima Clintonova že dovolj veliko prednost v številu delegatskih glasov za konvencijo stranke, ki bo konec junija v Philadelphiji, da je Sanders v zadnjih 13 tekmah ne more več prehiteti, četudi osvoji vse zmage. Po volitvah v Indiani ima Clintonova najmanj 2200 delegatov, Sanders okrog 1400, za zmago pa jih je potrebnih 2383. Več

  • Napad na srce Evrope

    Evropska skupnost osemindvajseterice je s svojimi problemi, le malo večja vaška skupnost s 500 milijoni prebivalcev: malo bogatih, približnim povprečjem srednjih, in še največ revnih; v tem zaporedju od severo-zapada vse do juga in vzhoda, ki se vsa srečuje z vedno bolj intenzivnim staranjem svojega, v svoj »american way of life« vedno bolj lažnivo uspavanega prebivalstva. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Dr. France Križanič je v svojem odgovoru na naslovni članek morda razumljivo, a vendarle neustrezno in nepremišljeno „branil“ socialno demokracijo, zlasti seveda slovensko socialno demokracijo. Več

  • Intervju Luka Mesec

    Luka Mesec je v svojem intervjuju povedal nekaj popolnih neresnic, ki se nanašajo na “demokratičnost, “prepire zaradi banalnih zadev”, “kolektivno vodstvo ZL” in “sestavi ZL”. Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Iztok Kos, Več

  • Levica in njene bolezni

    Desnica (v klasičnem smislu) se ukvarja s tem, da privilegirani sloji izkoristijo svoj položaj in si na ta račun prisvojijo (zelo) nesorazmerno veliko dobrin na račun drugih, s pomočjo neposrednega in posrednega izkoriščanja. Če nič drugega, je desnici treba priznati, da ima jasno vizijo svojih ciljev (in tudi, kot kaže, precej jasno vizijo, kako te cilje dosegati). Več

  • Nepotizem v Lendavi?

    V skladu s 26., 27. in 28. členom Zakona o medijih (ZMed) vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka, ki se nanaša na članek Nepotizem v Lendavi? (Klemen Košak), ki je bil objavljen dne 22. aprila 2016. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak, kot običajno, tudi v tem prispevku odlično komentira aktualne politično strankarske razmere pri nas. Več

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak v kolumni iz 16. letošnje številke Mladine, vljudno, a zelo ostro, razčlenjuje vlogo socialne demokracije v Sloveniji in Evropi. Če sem to oceno, ki ima sicer sama zase literarno (estetsko) vrednost, prav razumel, po Vladu Miheljaku sodobna socialna demokracija nima koncepta. Bralkam in bralcem mladine je treba vendarle povedati, da ta koncept obstoji. Poleg tradicionalnih programskih izhodišč obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, brezplačne šole, aktivne politike zaposlovanja in socialne pomoči nemočnim, je v zadnjih desetletjih pridobil še aktivno vlogo države pri spodbujanju uvajanja novih tehnologij, izdelkov in podjetij v različnih oblikah sodobne razvojne politike. Če povedano prenesem v jezik različnih šol ekonomske misli, potem je prišlo do prehoda od starega Keynezijanstva v neo-Keynezijanstvo kot edini konkurenčen koncept neo-konzervativizmu (neoliberalizmu). Mislim, da bo na osnovi izkušenj s sedanjo finančno krizo socialdemokratski koncept ekonomske politike potrebno dopolniti z novim avtomatičnim stabilizatorjem (instrumentom ekonomskega sistema, ki zagotavlja zadostno povpraševanje v obdobju recesije in se nato samodejno zniža v obdobju konjunkture) – univerzalnim temeljnim dohodkom. Več

  • Bakanalije v senci Paname

    Bernard Nežmah se v svojem Pamfletu – ne prvič – čudi nad navideznim neujemanjem visoke podpore SDS in nizko oceno prvaka te stranke v javnomnenjskih raziskavah, tokrat na primeru Delovega Barometra. Nobenega neujemanja ni. Stranka SDS ima, ob upoštevanju neopredeljenih, stabilnih 20 odstotkov podpore. Politiki se ocenjujejo z oceno od 1 do 5. Volivec SDS Janši v anketi seveda da petico. Nevolivec SDS pa Janši, kakopak, da cvek ali kvečjemu dvojko. Vzemimo primer vzorčka petih vprašanih. Eden (20%) Janši da pet, dva enico in dva dvojko. 5+1+1+2+2=11. 11 deljeno s 5 je 2,2. Tako nizka ocena zadošča za izpad Janez Janše z lestvice dvajsetih najpopularnejših politikov. Razlog za razliko med podporo SDS in oceno njenega predsednika bi torej vendarle utegnil tičati v zakonitostih aritmetične sredine in ne morda v Murglah. Več

  • Levica in njene bolezni

    Glede na poročanje o drugem rednem kongresu Iniciative za demokratični socializem in o predstavi, ki jo želijo nekateri v stranki in tudi zunaj nje ustvariti o njem, se čutim dolžna podati še drug pogled na dogajanje v Krškem 9. aprila 2016. Več

  • V mojih očeh

    Sodnik je bil že dolgo v pokoju, ko je pivskemu omizju oznanil, da je enaka verjetnost, da boš našel stranišče v cerkvi kot pravico na sodišču. Ljudje v taki ali drugačni stiski se s tem vedno težko sprijaznijo. Vendar je bilo od nekdaj tako, da je vsaka oblast določala v urbarjih življenja zase pravice, za vse druge pa samo dolžnosti. Tako je tudi sedaj, ko se sodišča pri nas odločajo o pravicah domačih in tujih brezdomcev, da o orožarskih poslih za sedmimi vodami in devetimi gorami niti ne govorimo. Še mnogo hujše zablode pravice so na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer sodijo obtoženim za genocid in za balkansko morijo. Več

  • V zagovor protisistemskemu nerganju

    Na strani 33 pod rubriko »Žive meje« N’toko v kolumni z naslovom »V zagovor protisistemskemu nerganju« med drugim zapiše: »Saj je bilo že od začetka jasno, da bo Cerarjeva vlada katastrofalna, da bo SD še naprej krokodilje leglo in da bo Mramor pač Mramor.« Več

  • Javna izjava

    Spodaj podpisani zgodovinarke in zgodovinarji, ki preučujemo zgodovino Primorske, smo vzeli na znanje, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani, ki sta Boštjana M. Turka spoznali za krivega razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca v kolumni, objavljeni v Reporterju 13. 6. 2011. S to razsodbo je Boštjan M. Turk razbremenjen krivde za očitano mu dejanje. Ob tem želimo opozoriti, da je po našem prepričanju oznaka »nenavaden tip renegatstva«, ki jo je Boštjan M. Turk uporabil za Jožeta Pirjevca, v tem primeru zgodovinsko vsaj neprimerna in žaljiva. Boštjan M. Turk je v besedilu svoje kolumne pokazal svoje nezadostno poznavanje predvojnih, vojnih in povojnih političnih razmer na Primorskem, njegova uporaba oblike priimka kot dokaza za Pirjevčevo nacionalno pripadnost oz. odpadništvo je zavajajoča in diskvalifikatorna. Več

  • Vsi isti, vse enako?

    Franček Drenovec je v svojem odzivu, objavljenem v pismih bralcev, podal oceno delovanja protikapitalistične levice v Sloveniji, ki jo moram na več mestih popraviti. Več

  • Intervju: Branko Cestnik, duhovnik

    Spoštovani, Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Butina, Več

  • Vsi isti, vse enako?

    Zadnjo soboto (2. aprila) sem bil v Ljubljani, pa sem šel pogledati na oba, za ta dan napovedana javna shoda. Več

  • Zlagani učinki konkurence

    Avtor dr. Iztok Kos pravilno ugotavlja, da je ZZZS monopsonist, vsaj kar zadeva javno zdravstvo. Vendar ne drži, da ZZZS izposluje najnižje cene zdravstvenih storitev z izkoriščanjem svojega tržnega položaja. ZZZS cene določa administrativno. Presenetljivo je, da za enako storitev ZZZS ne prizna vsem izvajalcem enake cene, nekateri izvajalci dobijo za enako storitev več denarja kot drugi. Za slovensko javno zdravstveno blagajno so najcenejše storitve zasebnih izvajalcev javnega zdravstva (koncesionarjev), ki delovne prostore in opremo kupijo iz lastnega žepa, medtem ko jo mora javnim zavodom priskrbeti država. Z vidika gospodarnosti in interesa pacientov bi bilo smiselno razmisliti, da bi ZZZS naročal storitve pri cenejših izvajalcih in tako prihranil denar za skrajšanje čakalnih vrst. Več

  • Oaza neumnosti

    Ameriško-slovenska gospodarska zbornica nas je zelo odmevno obvestila, da smo v nekaj zadnjih letih izgubili 13 milijard € zaradi slabega gospodarjenja podjetij v lasti države. Kot je mogoče ugotoviti na osnovi fotografij s sej te zbornice, sedijo tam ob ljudeh iz privatnega sektorja, tudi upravljavci državnega premoženja. Med udeleženci oz. člani zbornice (člani uprav in nadzornih svetov, lobistov in posrednikov) so predvsem ljudje, ki niso naklonjeni premoženju države oz. so naklonjeni neoliberalni kapitalistični praksi in torej vstopu privatnega sektorja v do sedaj, vsaj v Sloveniji, skoraj izključno javni sektor. Ponavljajoče in agresivno objavljanje člankov o potrebnosti prodaje javnega premoženja seveda ni slučajno, ampak skrbno načrtovano in podprto s strani privatnega kapitala. Možno je določiti tudi krog novinarjev in medijev, ki so nosilci takšne agitacije. V tem času so ti akterji usmerili vse svoje sile predvsem proti slovenski energetiki. Menijo, da je slabo upravljana (kar je res) in da jo je zato nujno potrebno prodati oz. sprivatizirati in da je treba ta proces začeti z njenimi najbolj profitabilnimi deli, kot so Dravske elektrarne. Takoj potem bo tudi jasno, da je vse drugo popolnoma zanič in zatorej brez cene. Več

  • Kdo bo lastnik Palome?

    V prejšnji številki Mladine je bilo objavljeno pismo predsednika uprave Palome Tadeja Gosaka. V njem je navedel, da sem zapisal več netočnosti v članku Kdo bo lastnik Palome?, ki je bil objavljen v Mladini številka devet. Gosak v pismu izpostavlja, da tožbe, ki jih obravnava sodišče glede skupščine Palome, niso odškodninske tožbe, ampak izpodbojne tožbe sklepa skupščine o dokapitalizaciji Palome. To je res. Še bolj natančno bi bilo, če bi rekli, da gre za izpodbojne tožbe, ki so jih mali delničarji vložili, ker trdijo, da bi uresničenje sklepov skupščine pomenilo oškodovanje Palome in malih delničarjev. Gosak izpostavlja tudi, da so predstavniki malih delničarjev, ki so vložili tožbe, tudi zastopniki Eco Investa, torej neizbranega ponudnika za dokapitalizacijo Palome. Vendar ti mali delničarji trdijo, da je bila izbira PPRS, ki je po mnenju uprave Palome in Slovenskega državnega holdinga bolj primeren za dokapitalizacijo Palome kot Eco Invest, sporna zato, ker je Ecoinvest želel plačati več kot PPRS. Med zastopanjem Eco Investa in malih delničarjev torej ni jasnega konflikta interesov, kar namiguje Gosak. Če prav razumem, to ni vse, na kar namiguje Gosak, ampak namiguje tudi, da Eco Invest ni običajen kandidat za dokapitalizacijo Palome, ampak nekdo, ki želi Palomo onemogočiti. Če je to res, bi moral Gosak med drugim pojasniti, zakaj je potem sploh povabil Eco Invest, naj odda ponudbo za dokapitalizacijo Palome. Več

  • Pozabljeni Auschwitz

    Za razjasnitev nekaterih netočnosti, ki jih je v članku Pozabljeni Auschwitz navedel novinar Borut Mekina, še posebej neutemeljenega očitka, da je Slovenija pri projektu pasivna, podajamo oris poteka priprav na ureditev razstavnih prostorov nekdanje Jugoslavije v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Projekt skupne razstave se je pričel leta 2011 z oblikovanjem delovno-strokovne koordinacije med državami naslednicami SFRJ. T. i. Mednarodna usmerjevalna skupina za vzpostavitev razstavnih prostorov držav članic nekdanje SFRJ v koncentracijskem taborišču Auschwitz Birkenau je imela pet usklajevalnih sestankov. Do sedaj so bili organizirani sestanki v Beogradu (junij 2011 in junij 2012), v Sarajevu (december 2012), v Skopju (april 2013), v Auschwitzu (julij 2013), v Zagrebu (februar 2014), zadnji sestanek te skupine pa je maja 2015 v Ljubljani gostilo Ministrstvo za kulturo RS. Projekt je sicer doslej potekal pod vodstvom beneške izpostave UNESCO v okviru skupne pobude »Kultura - most k razvoju«, saj gre pri projektu za enkratno situacijo, ko je nekoč nacionalna razstava postala mednarodna in se je bilo treba temu ustrezno prilagoditi in uskladiti. V imenu Slovenije so v projektno delo vključeni predstavniki Ministrstva za kulturo in direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok, ki pomembno strokovno prispeva k pripravi razstavnega prostora. Več

  • Učinek domine

    Spoštovana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, Več

  • Spoštovani,

    V izvodu številka 11 ste v uvodniku z naslovom "Eksperiment Združena levica" pisali o združevanju koalicijskih strank Združene levice(ZL)-Iniciative za demokratični socializem(IDS), Stranke za trajnostni razvoj Slovenije(TRS) in Demokratične stranke dela(DSD). V prvih dveh odstavkih predstavljate združitev kot nekaj neizbežnega, čeprav vmes tudi pravilno pojasnite, da bo stranka IDS v začetku aprila šele odločala o tem ali naj se začnejo pogajanja z drugima dvema strankama o preoblikovanju v eno stranko. Med drugim zapišete, da ZL začenja transformacijo v pravo politično stranko, transformacijo pa predstavite kot "jasno", "zelo verjetno" in "malodane že dejstvo". Napoveste tudi konec strankam in njihovim frakcijam, ki bi združitvi nasprotovale in nadaljevale samostojno politično pot. Več

  • Odgovor na članek Boruta Mekine Pozabljeni Auschwitz, ki ste ga objavili v Mladini dne 11. 3. 2016 na strani 10

    V skladu s 6. razdelkom Zakona o medijih prosimo, da zaradi korektne obveščenosti javnosti, objavite odgovor Ministrstva za kulturo na članek Pozabljeni Auschwitz, novinarja Boruta Mekine, ki je bil objavljen v petek, 11. 3. 2016, na str. 10. Več

  • Učinek domine

    V tedniku Mladina ste 11. 3. 2016, str. 19–21, objavili članek z naslovom Učinek Domine, ki zavajajoče in tendenciozno predstavlja vsebinske predloge spremenjenega Zakona o pooblastilih policije. Skladno z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo odgovora, s katerim želimo zagotoviti objektivno informiranost javnosti. Več

  • Spoštovani!

    Točno tako kot piše urednik Gregor Repovž. Tudi sam sem bil takoj, ko so pričeli s postavljanjem žiletk na meji,  prepričan da so le-te namenjene predvsem povzročanju strahu in stiske Slovencem.  Gre za zelo predvidljivo taktiko stopnjevanja eksistenčne stiske ljudi in pripravljanje na doseganje  stanja  "točke vodljivosti ljudstva", ko le-ti pristanejo na vse ( Pavlovov efekt). O temje pisal veliko že Noam Chomsky ( in drugi) pred desetletji.  Scenarij se odvija načrtno in vodeno v večih državah "zahodne demokracije", resnejši koraki pa so se pričeli z "domovinskim zakonom" v ZDA in se jih od takrat sistematično prenaša v Evropo. Če se le ozremo na strukturo opreme slovenske vojske lahko hitro vidimo, da je velik del njene vsebine namenjen predvsem obvladovanju množic in ne toliko obrambi države. Pod množice smo mišljeni seveda mi  Slovenci in ne kaki okupatorji.  Slednji danes prihajajo po drugih poteh.... s finančnimi triki predvsem. Več

  • Lada Zorn

    15. 3. 2016  |  Pisma bralcev

    Apel slovenski vladi

    Spoštovani g. dr. Miro Cerar, predsednik Vlade R Slovenije! Več

  • Prikaz nasprotnih dejstev

    V članku avtorja Klemna Košaka, z naslovom »Kdo bo lastnik Palome«, ki je bil 26. 3. 2016 objavljen na 12. stani v tedniku Mladina, je zapisanih več netočnih navedb, ki jih v nadaljevanju zanikamo in pojasnjujemo s podajanem točnih dejstev in informacij. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film

    Ravnateljici OŠ Tone Čufar mag. Špeli Drstvenšek in učiteljskemu zboru ter učencem se iskreno opravičujem, ker sem zmotno trdil, da niso imeli proslave za kulturni praznik. Na spletni strani šole je bogato dokumentiran njihov kulturni dan 5. 2. 2016. Kar pa se tiče filmov in njihove vzgojne funkcije v šoli ter islama in slovenskega kulturnega praznika - ostajam pri svojem. Več

  • Tudi ti si odgovoren za fašizacijo Slovenije

    V zadnjem času se mnogo sliši o širjenju strahu pred begunci v Sloveniji. To drži, desnica dejansko aktivno širi to vzdušje v Sloveniji in s tem nabira politične točke, vendar pa podpora nasilnim ideologijam po mojem mnenju ne izvira iz strahu temveč iz neke želje po moči, po nekem izrazu nasilja. Več

  • Intervju: Miro Cerar, predsednik vlade

    Spoštovani g. predsednik vlade, Več

  • Za otroke gre?

    V članku »Za otroke gre?« je novinar Borut Mekina korektno citiral moj komentar, v katerem pa sem napačno zapisala, da je 24 pedagoških delavcev, ki so po poročanju medijev podprli nasprotovanje nastanitvi šestih šoloobveznih otrok beguncev brez spremstva v dijaški dom v Kranju, zaposlenih na Gimnaziji Kranj. Toda omenjeni pedagoški delavci so zaposleni na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujem. Več

  • Za otroke gre?

    Če kdaj, me je danes sram, da sem Slovenka. Pretresel me je zapis o učiteljih na Gimnaziji F. Prešerna v Kranju. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Ne morem si kaj, da ne bi dodala svojega mnenja ob ogorčenju g. Merca , ker so na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru na kulturni dan starejši otroci ‘morali´ gledati ´butasti´ film iz islamskega sveta Zeleno kolo, režiserke Haifae Al Mansour, prvi film v celoti posnet v Saudski Arabiji, ki ga je režirala ženska. Pogumni prvenec pogumne avtorice o pogumni deklici Vadjdi, ki se upira zakoreninjeni tradiciji, želi si kolo, kot simbol mobilnosti in svobode, ki v tem filmu predstavlja simbol družbenih sprememb. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Pod zgornjim naslovom je bilo objavljeno pojasnilo, poduk, evalvacija, ne vem, kako bi se zapisano pravzaprav lahko imenovalo. Pamflet bi še najbolje ustrezalo. Odzivam se, ker je v njem omenjeno tudi moje ime. Več

  • Dvojni obraz katoliške cerkve

    Kako se begunska kriza s pridom lahko izkoristi v strankarske interese, nam lepo ponazarja shod jurišnikov SDS v Šenčurju. Več

  • Nikoli več ne bom režiral državne proslave

    Ob škandalih, ki se skoraj redno ponavljajo ob proslavah kulturnega praznika, sem vedno nekoliko zmeden in osupel. Ravno tako ob branju intervjujev in kolumen na to temo. Težko je razumeti, da je v najvišjih krogih slovenske kulture in države toliko površnih in zgrešenih pogledov na tako rekoč vsakdanje stvari. Na primer himna: letos so v vseh medijih in polemikah sedmo kitico Prešernove Zdravljice imenovali slovenska himna. Ali je res? Ne, to je tekst slovenske himne. Za himno jo naredi šele uzakonjena uglasbitev. Himna je tudi sama glasba brez teksta, in v tej obliki se jo tudi največkrat izvaja. Nikakor pa ni himna gola recitacija teh verzov. Sicer bi jih morali pri šolski obravnavi brati in poslušati stoje, ali pa bi morali biti za šolsko obravnavo prepovedani. Ve se, kaj je himna in kdaj je kaj himna. Poslušalcem devete Beethovnove simfonije ni treba vstati, ko pride na vrsto tisti del, ki je proglašen za evropsko himno, ker koncert ni himna, kakor tudi izvajanje himne ni koncert. Tega se je publika na letošnji proslavi tudi dobro zavedala, saj pevki, ki je zapela himno, niso ploskali, ploskali pa so vsem ostalim uglasbitvam sedme kitice. Pri teh v nobenem oziru ni šlo za himno, čeprav se v medijih vztrajno ponavlja, da je šlo za različne izvedbe slovenske himne. Kaj je glasbena različica himne, si vsakdo lahko ogleda na uradni strani Sveta Evrope, kjer najdemo celo vrsto priredb Ode radosti, samo v romskem melosu jih je pet. Več

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Res je, bil sem neotesan in grob pri oznaki filma, ki ga nisem gledal. Več

  • Preveč in premalo omejena pravica do referenduma

    V članku Preveč in premalo omejena pravica do referenduma ste zapisali citiram "Da so bila opozorila upravičena, je pokazal že prvi referendum, izpeljan po novih pravilih, referendum o izenačitvi pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov." Več

  • Zala Rihar

    24. 2. 2016  |  Pisma bralcev

    Gangnam Style

    Zadnje čase sem v zelo senzibilnem obdobju-čisto verjetno je, da me zezajo hormoni. V družini sestra velja za odličnega intelektualnega pisca vsebin, pa sem se kljub svojem pomanjkanju samozavesti na tem področju odločila, da ta članek pa res komentiram oziroma si ne prislužujem te časti, da ga prekomentiram (kdo pa sem jaz ?!?), vendar le podprem pisca (N"Toko) in revijo Mladina, ki me posredno od staršev spremlja že od malih nog. Nerodno mi je, da sem ta članek zasledila šele zdaj (kot vem, je bil objavljen leta 2014). Več

  • Jasna Murgel

    Študirala sem mednarodno pravo varstva človekovih pravic in iz tega področja tudi doktorirala in menim, da se je na naraščajoči sovražni govor, tudi na spletu, treba odzvati in se izreči proti njemu, saj je ena od oblik diskriminacije. Država je skladno z mednarodnimi zavezami dolžna ukrepati, da se diskriminacija ustavi in prepreči. Državni zbor mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo to omogočala. Predvsem pa je pomembno, da se na tej, najvišji državni ravni državljanom sporoči, da je sovražni govor nedopusten in da državni zbor, najvišji demokratični organ, zastopa takšno mnenje. Več

  • Popravek in opravičilo

    Spodajpodpisani Mladinin hišni karikaturist skrušeno priznavam, da sem izjavo župana Občine Vitanje po nemarnem neobjektivno, tendenciozno in zavajajoče interpretiral in zato objavljam uradni popravek kakor sledi: Več

  • Izjava tedna

    V skladu z Zakonom o medijih (Zmed, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l., št. 110/2006, 6. oddelek: Pravica do popravka ali odgovora), prosim za objavo popravka oziroma pojasnila/odgovora na objavljen prispevek v MLADINI št. 5, 5. 2. 2016, na strani 13, v rubriki Izjava tedna. Več

  • Teden

    Gledali smo proslavo in pri tem tudi uživali. Zato so zaslužni vsi izvajalci letošnje podelitve nagrad in tudi sami nagrajenci, ki so bili predstavljeni na svojstven, dostojanstven način. Zamisel, da so del programa izvajali tujci, ki žive v Sloveniji je bila izvedena na izredno visoki umet- Več

  • Brez revizije

    V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so prejšnji teden v Pismi bralcev želeli obelodaniti dogajanje, ki se je nanašalo na razlago dogodkov obelodanjenih v članku »Brez revizije«. V študentski organizaciji navajajo, da večina poslancev ni zavrnila pobude poslanca Študentske Iskre Jureta Novaka. Zapisano ne drži. Večina poslancev ni želela podpisati pobude za uvrstitev točke na dnevni red. Novak je nato razloge zakaj ŠOU potrebuje revizorja poskušal predstaviti pod točko razno, vendar je dobršen del poslancev potrdil proceduralni predlog vodje poslanske skupine Povezani Matica Markoviča. Novaku so s sklepom odvzeli besedo, zaključili točko razno in tudi sejo Študentskega zbora. Večina poslancev je torej zelo jasno zavrnila debato in seznanitev s problemom (ne)imenovanja revizorja ŠOU. Več

  • Učitelji

    Učiteljica sem postala kot študentka glasbe, ko mi je bilo 19 let. Poučevala sem tako na osnovni šoli, kot v glasbeni. Tu in tam se je vsakih nekaj let našel nekdo, ki je trdil, da učitelji premalo delamo. Pa so nam naložili še nekaj birokratskega posla in niso opazili, da je manj časa ostalo za delo z otroci izven šolskih obveznosti, ki je bilo posledica učiteljeve želje po delu z otroci in redko, gotovo pa premalo nagrajeno. Ena najlepših nagrad, ki sem jih prejela, so bile ravnateljeve solze na šolski prireditvi, ko je na osnovni šoli igral klavirski trio dveh učencev in učiteljice. Več

  • Brez revizije

    V članku “Brez revizije” novinarja Martina Kovača je zapisano, da je poslanec Jure Novak “poslance prosil za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, saj je želel predstaviti sume o poslovnih nepravilnostih. Predlog je večina zavrnila.” Večina poslancev ni zavrnila predloga za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, temveč poslancu Juretu Novaku ni uspelo zbrati dovolj podpisov, ki so potrebni za proceduralni sklep. Poslanec bi lahko uvrstil točko na dnevni red z zahtevkom za uvrstitev točke na dnevni red seje, ki ga lahko vloži vsak študentski poslanec ali zainteresirana javnost pri predsedniku študentskega zbora; ta mora nato v skladu z akti uvrstiti točko na dnevni red v roku 30 dni. Omenjeni poslanec se je namesto standardnega postopka odločil za izredno sredstvo za uvrstitev prednostne točke na dnevni red, za kar bi moral zbrati podpise najmanj desetih poslancev. Ker mu podpisov do seje ni uspelo zbrati, je predsednik zbora ni mogel uvrstiti na dnevni red seje, zato zbor o tem ni mogel razpravljati - posledično se o njem ni glasovalo, torej študentski poslanci predloga niso mogli niti potrditi niti zavrniti. Več

  • Igraj slovensko!

    Po spremembi zakona o medijih bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati 60 % celodnevnega deleža slovenske glasbe. Govorci so omenjali, kako bo ta ukrep spodbujal slovensko narodno zavest. Še več: pohvalili so se, kako je sprejetje omenjenega zakona tudi rezultat visoke narodne zavesti izvoljenih predstavnikov ljudstva. Več

  • »Kuzla lažniva«

    Človek se včasih v dobri veri in neobveščeno lahko znajde na mestu ali v skupini ljudi, kjer po obveščenem premisleku raje ne bi bil. Predvsem zato ne, ker bi drugi ljudje lahko že zgolj njegovo prisotnost točno tam razumeli kot tiho pritrjevanje nečemu, čemur on sam ne pritrjuje ali kot priznavanje legitimnosti tistemu, čemur sam ne želi priznati legitimnosti. Na primer določenim stališčem, izjavam, besedam, prepričanjem ipd. Če bi v času javne prireditve ob izboru psevdonajvplivnejših pravnikov 2016 vedel, kakšne izraze je soudeležena pravnica in odvetnica javno namenjala določenim skupinam ljudi ali posameznikom glede na njihove osebne lastnosti ali okoliščine, tudi novinarki in pripadnikom islamske vere, bi z izjavo o tem protestno zapustil dogodek. Več

  • Napad na ministrico, drugič

    V članku z naslovom »Napad na ministrico, drugič«, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki Mladine sem napačno navedel, da Slavica Mencinger v strateškem svetu za področje zdravstvene in babiške nege zastopa Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Slavica Mencinger je članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter podpredsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Za napako se iskreno opravičujem. Več

  • »Domoljubni prostovoljci«

    Prva misel poprečnega Slovenca ob besedi Kolorado, je vsekakor progasto-zlatorumeni krompirjevi škodljivec, ki je prispel v naše kraje leta 1946 in bil prvič opažen na Krškem polju, v neposredni bližini največjega vojaškega objekta v Sloveniji. Več

  • Jamranje

    Demonstranti nosijo transparente z napisi zato, da bi jih videli tisti, ki jih ne slišijo. Izgleda, da jih premier posnema, a nima sreče. Slovenc sem - ne pomeni nič, saj nismo več nacionalne barve, temveč finančne evrobarve. Če premier ne jamra - pa jamramo državljani. Rešitve iščejo ugankarji, znanstveniki in zadolženi - ljudje volimo tiste, ki prinašajo rešitve, ne raziskovalce. Sam bi predlagal transparent: “Sem uresničevalec vaših interesov. Ne jamrajte. Ponujam rešitve.” Toda vesti o vladi se vse bolj pomikajo v kroniko. Prizadeti smo vsi. Celo smešnemu ne sledi smeh, temveč skrb. Ne znajo ali ne zmorejo? Janša, Pahor, Bratovškova, zdaj Cerar. Zakaj je Janša tako samodestruktiven? Pahor tako samovšečen in nebogljen? Zakaj je bila Bratovškova tako poslušna tujini? Zakaj postaja spoštovani, uravnoteženi in učeni Cerar tako politično vitek? Zakaj so tako upogljivi navzven in slabega političnega zdravja? Mediji poudarjajo, da se podobno dogaja tudi drugod, a obstaja tudi slovenska specifika. Sam jo vidim v notranjem in zunanjem krogu neoliberalnega smoga. Več

  • Sam svoj grobar

    Na koncu sicer zanimivega članka “Sam svoj grobar” Borut Mekina navaja razloge zakaj bi moral odstopiti finančni minister Dušan Mramor. Več

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    V Društvu novinarjev Slovenije v zadnjih tednih zaznavamo porast nestrpnosti in žaljive obravnave pripadnikov muslimanske verske skupnosti v nekaterih slovenskih medijih. Pojav najostreje obsojamo, saj je namenjen razpihovanju sovraštva in nabiranju političnih točk v času tako imenovane begunske krize na račun manjšin. V DNS pozivamo tako novinarje kot bralce, poslušalce in gledalce, da so pri branju, poslušanju ali gledanju vsebin o „muslimanski nevarnosti“, ki da grozi Evropi, in podobnih ekscesih, razumni in kritični. V politično in še kako drugače pregretih časih je najpomembneje ne nasedati stereotipom in dokazano neresničnim informacijam, saj v nasprotnem primeru pristanemo na sodelovanje pri širjenju panike in strahu, iz katerega določeni krogi kujejo politične in druge dobičke. Več

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    Svinjske glave in razlitje krvi po gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani nedvomno spadajo med dejanja spodbujanja verskega sovraštva in nestrpnosti. Gre za napad na manjšinsko versko skupnost, ki ji je bila pravica do verskega objekta v Sloveniji odrekana več desetletij in je zato še danes verske obrede primorana opravljati v najetih zasebnih objektih in celo v športnih dvoranah. Napad zato razumemo kot zastraševanje manjšinske verske skupnosti, kar je še posebej zaskrbljujoče v okoliščinah naraščajočega protimuslimanskega razpoloženja tudi širše v Evropi. Od odgovornih zahtevamo resno obravnavo in jasen odziv, da so tovrstna dejanja v Republiki Sloveniji kazensko pregonljiva. Ob tem poudarjamo, da ne gre zgolj za vandalizem, ampak za dejanje, ki ima jasen simbolni pomen napada na muslimansko skupnost. Od hujskaških besed in sovražnega govora, ki se razširja v medijih, na političnem prizorišču in na družbenih omrežjih, smo s tem prešli k dejanjem. Za to dejanje so posredno odgovorni tudi tisti mediji, ki so spodbujali nestrpnost do muslimank in muslimanov v Sloveniji in še posebej do gradnje džamije. Zgodovina nas uči, da so sovražne besede pogosto predhodnica sovražnim dejanjem. Zato pozivamo politične akterje, medije, civilno družbo in splošno javnost k skupnemu prizadevanju za strpno, spoštljivo in kulturno izražanje stališč in pogledov, ter k opuščanju in zavračanju vsakršnega delovanja, ki bi lahko slovensko družbo pahnilo v val neobvladljivega sovraštva do muslimank in muslimanov. Več

  • 2015

    Nisem sicer mikro niti makro ekonomist, vendar mi je najdražja meni oseba zaupala vodenje družinskih financ. In ker sem vpet v globalni prostor, četudi sem sedaj omejen z žičnato ograjo, tudi včasih pogledam, kaj menijo o naši konkurenčnosti po svetu. Konkurenčnost je namreč v kapitalizmu zelo pomembna beseda. Več

  • Oživljeni fašizem

    Od lani nas je namreč strah Grkov, beguncev, muslimanov, severnjakov in Hrvatov. Grkov zato, ker so leni in ne delajo nič, goljufajo državo in hočejo, da jih mi, pošteni slovenski delavci podpiramo. Da je ogorčenje še večje, lahko povlečemo vzporednico med njimi in našo Združeno Levico a.k.a komunajzerji. Takimi novodobnimi, ki so še hujši kot uni ta stari jugoslovanski, ker tej kritizirajo kapitalizem, prosti trg in ZDA, imajo ganz liberalne vrednote in sočutja ne vidijo kot šibkosti. Več

  • Dean Lipovac

    18. 1. 2016  |  Pisma bralcev

    Predolg jezik in premalo logičnega razmišljanja

    Kako lahko članek, ustvarjen s strani ugledne doktorice in profesorice psihologije, temelji predvsem na hevrističnih pristopih k razumevanju sveta, ob tem, da se v istem članku sama zavzema za znanstveni vidik? Slednje je veliko bližje paradoksu (pa vseeno ni), kot primer, ki ga spodaj navaja avtorica. Več

  • Država na žaru

    Nastop predsednika republike Boruta Pahorja na dogodku z naslovom »Na žaru«, ki se je zgodil v Ljubljani, 8. januarja 2016, je po mnenju Društva SRP navadna žalitev funkcije predsednika države in vsega tistega, kar pooseblja tako funkcijo. Nastopati klovnovsko, kot to počne naš predsednik republike, je brez primere ter žalitev funkcije, ki jo opravlja. S tem in drugimi klovnovskimi početji ter neprimernim obnašanjem v številnih situacijah žali državljane te države. Pokojni dr. Franc Bučar je jasno povedal, da nam manjka državljanske sposobnosti v tej državi. Tipičen primer take pomanjkljive sposobnosti je prav naš predsednik države. Namesto, da bi se ukvarjal s državnimi posli, se ukvarja s trivialnimi in za predsednika nespodobnim zadevami. Če že obiskuje novorojenčke, bi mu nekdo lahko povedal, da se z rožami ne vstopa v prostor, kjer so novorojenci. To, da si dovoljuje »pljuvati« po sebi je seveda najprej njegov oseben problem, stvari pa se bistveno spremenijo, ko je to povezano s funkcijo predsednika, ki jo g. Pahor opravlja, z ravnanjem pa ponižuje iz dneva v dan. Ko je treba zavzeti državniško držo o pomembnih vprašanjih pa od predsednika ne dobimo drugega kot meglo in nedorečenost ter nekakšen poskus biti všečen vsem. Tako res ne gre. Več

  • Država na žaru

    Čeprav bi marsikdo porekel, da je zasebna pravica Boruta Pahorja, da nastopa na javnih prireditvah ali televizijskih oddajah po svoji presoji, velja temu oporekati: biti predsednik republike ni zasebna stvar in kot takšen mora biti g. Pahor podvržen strogi presoji volivcev kot prvi državnik, ki simbolično navzven predstavlja državo, na vsakem svojem koraku. Več

  • Spet

    V uvodniku z naslovom »Spet« avtorja Grege Repovža (Mladina, 18.12.2015) so bile zapisane številne neresnice in insinuacije, zato na podlagi pravice do popravka objavljenega besedila po 26. členu Zakona o medijih zahtevamo, da se objavi popravek, ki vam ga posredujemo v nadaljevanju kot tudi v priponki. Več

  • Zaposleni na univerzi v Ljubljani in univerzi v Mariboru: doc. dr. Amon - Prodnik Jernej, doc. dr. Belušič Gregor, prof. dr. Berovič Marin, prof. dr. Bešter Rogač Marija, prof. dr. Blažič Milena Mileva, prof. dr. Bohanec Borut, izr. prof. dr. Burcar Lilijana , doc. dr. Butala Matej, izr. prof. dr. Cigić Blaž, izr. prof. dr. Cvetko Vah Karin, asist. dr. Čehovin Luka, prof. dr. Čufar Katarina, asist. dr. Dogša Iztok, doc. dr. Dolenc Koce Jasna, izr. prof. dr. Dolžan David, prof. dr. Dolžan Vita, prof. dr. Dovč Peter, dr. Dragoš Srečo, prof. dr. Drobne Damjana, prof. dr. Drobnič - Košorok Marinka, doc. dr. Fišer Cene, asistent Gaber Aljaž, izr. prof. dr. Gaberščik Alenka, izr. prof. dr. Germ Mateja, doc. dr. Glavan Gordana, izr. prof. dr. Golja Petra, doc. dr. Gostinčar Cene, prof. dr. Gunde - Cimerman Nina, znan. sod. dr. Hočevar Mateja, prof. dr. Horvat Simon, prof. dr. Javornik Branka, izr. prof. dr. Jelenc Krašovec Sabina, doc. dr. Jež Brezavšček Brina, zasl. prof. dr. Jogan Maca, prof. dr. Jurc Maja, prof. dr. Klemenčič Matej, prof. dr. Kogej Ksenija, prof. dr. Kostanjšek Rok, doc. dr. Kovačič Gorazd, prof. dr. Kreft Lev, doc. dr. Kristan Matej, prof. dr. Kump Sonja, prof. dr. Lenarčič Brigita, izr. prof. dr. Lesar Irena, prof. dr. Leštan Domen, asist. dr. Lojk Jasna, prof. dr. Maček Peter, prof. dr. Majdič Gregor, prof. dr. Mandić - Mulec Ines, prof. dr. Marinčič Marko, prof. dr. Marinšek - Logar Romana, doc. dr. Mažgon Jasna, doc. dr. Mencin Čeplak Metka, prof. dr. Milisav - Ribarič Irina, Nabergoj Tjaša, prof. dr. Narat Mojca, viš. znan. sod. dr. Opara Krašovec Urša, prof. dr. Osterc Gregor, asistent Ostrc Tadej, prof. dr. Pavliha Marko, viš. znan. sod. dr. Pavlin Mojca, doc. dr. Pavšelj Nataša, izr. prof. dr. Petrič Gregor, izr. prof. dr. Petrovič Uroš, prof. dr. Pintar Marina, prof. dr. Plemenitaš Ana, prof. dr. Potočnik Primož, doc. dr. Prevorčnik Simona, prof. dr. Rogelj Irena, prof. dr. Sepčič Kristina, izr. prof. dr. Simonič Peter, dr. Skočaj Matej, prof. dr. Starčič Erjavec Marjanca, prof. dr. Stopar David, doc. dr. Šarac Bojan, izr. prof. dr. Šteh Barbara, prof. dr. Štihec Jože, prof. dr. Štrus Jasna, pom. Tajnika Štupar - Potočnik Marija, doc. dr. Trošt Sedej Tadeja, doc. dr. Urbas Raša, doc. dr. Vengust Modest, prof. dr. Veranič Peter, prof. dr. Vidmar Horvat Ksenija, mlada raziskovalka Vidmar Tjaša, asist. dr. Vrhovski Mohorič Mojca, doc. dr. Zadnikar Darij, asist. dr. Zajc Jožica, mladi raziskovalec Zima Matej, prof. dr. Žgur Bertok Darja, Čelofiga Bojan, doc. dr. Čuš Babič Nenad, doc. dr. Godina Vuk Vesna, izr. prof. dr. Klampfer Friderik, mag. Licardo Marta, mladi raziskovalec Lipuš Alen, izr. prof. dr. Mencinger Matej, doc. dr. Praprotnik Brdnik Anita, prof. dr. Rebolj Danijel, doc. dr. Repolusk Samo, izr. prof. dr. Šraml Matjaž, izr. prof. dr. Vezjak Boris, mag. Zorič Zdenko, doc. dr. Zupan Simon.

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Pisma bralcev

    Izjava zaradi krnitve ugleda univerze

    Zaposleni na Univerzi v Ljubljani smo skrajno zaskrbljeni zaradi dejanj nekaterih vodilnih posameznikov in posameznic, ki krnijo integriteto univerze ter njen družbeni ugled. Še posebej nas skrbi, da vodstvo Univerze pojavov, ki so moralno-etično skrajno sporni in/ali celo neskladni z zakonsko ureditvijo, ne razrešuje pravočasno in na primeren način. Opravičevanje nezakonitih izplačil dodatkov, podpora psevdoznanstvenih projektov, zlorabe položaja vodilnih in vodstvenih funkcij, opuščanje dolžnega ravnanja, nespoštovanje konkurenčne prepovedi in plagiatorstvo je le nekaj nedavnih najodmevnejših primerov, ki mečejo slabo luč na vse zaposlene, torej tudi na tiste, ki ravnajo skladno s temeljnimi akademskimi vrednotami in delujejo družbeno odgovorno. Več

  • Požigi takšni in drugačni

    Z mešanico nejevere in zgroženosti sem prebral članek Klemna Košaka „Prava desnica“ (24. 12. 2015) – o civilizacijskih dosežkih Bernarda Brščiča, ki bi menda radi tekmovali z onimi nedavnimi iz Murgel. O samem Brščiču bržčas ne kaže zgubljati besed: gospod si resno obravnavo zasluži kje drugje kot v dnevnem tisku. Bolj zaskrbljujoče, če že ne grozljivo je nekaj drugega: da se je izbruh tako primitivnega, če že ne patološkega mračnjaštva zgodil v knjižnici, se pravi v prostoru, ki naj bi tradicionalno predstavljal eno izmed tistih čedalje redkejših zatočišč razsvetljenega, odprtega, civiliziranega duha. Več

  • Tv-prodaja

    Že desetletja se dogaja, da najpomembnejši slovenski medij, RTV Slovenija, za Silvestrovo pa tudi ob drugih podobnih priložnostih, v TV Dnevniku o pripravah oziroma poteku praznovanja s terena poroča dosledno le iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Več

  • Intervju: Milan Kučan

    V zadnji lanski številki Mladine je bil zanimiv intervju z bivšim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. V intervjuju je nekdanji predsednik mimogrede, kot zgolj pragmatično, »ošvrknil« delo slovenske vlade v mandatu 2008 – 2012. Več

  • Intervju: Milan Kučan

    Prvi predsednik nam sicer malce odstre v pogled v razmere, ki so v času njegovega mandata obremenjevale enot- Več

  • Apokaliptično opozorilo

    Toliko prostaštva, kot so ga izkazali zažigalci knjige v Murglah, v 21. stoletju ni bilo mogoče predvideti. Celo navzoča policista sta otrpnila. Zlo in strup v najvišjem koncentratu položita vsakogar. Več

  • Dragi zdravniki!

    Mladino spremljam že mnoga leta. Že iz časov SFRJ, preko osamosvojitve in ves čas slovenske samostojnosti. In ker mi zdravstvo „reže“ kruh, seveda z velikim zanimanjem spremljam vsako objavljeno „drobtinico“ iz problematike zdravstva, objavljeno v vašem/našem tedniku. In vedno znova ugotavljam, da pri izbiri novinarjev, ki o problematiki pišejo, nimate ravno srečne roke. Kar se pa na drugih področjih (po mojem mnenju) ne pozna tako zelo in so zadeve zelo kvalitetno „pokrite“. Več

  • Soočenje

    Zadnji referendumski izid je pokazal kar nekaj pretresljivih stvari. Prvič, pokazal je, da je slovenska desnica z intenzivno podporo RKC zmožna mobilizirati dovoljšen del populacije, da lahko zavrne katerikoli zakon. To je dobro vzeti na znanje, saj ta referendum, ki se dotika pravic manjšine, zagotovo ne bo zadnji, izključeni niso niti referendumi, ki bi posegli v že priborjene pravice, kot je npr. pravica do splava ipd. Nobenega zagotovila namreč ni, da Varuh slovenske Ustave, Ustavno sodišče RS, ne bi ponovno odpovedalo. Poleg tega je referendum pokazal, da je isti desnici s konstantnim zavestnim nižanjem diskurza v politiki ter nivoja splošnega komuniciranja uspelo, da je velik del državljanov popolnoma izgubil zanimanje za politiko, saj se jim je ta popolnoma zagabila. Kako tudi ne, saj so se v zadnjih letih na ekonomskem področju sprejemali zgolj ukrepi, ki ljudi silijo v odvisnost od prostega trga in odhod v tujino ter ustvarjajo občutek brezizhodnosti. Država ni bila sposobna zavarovati interesa njenih državljanov, ampak zgolj privatnega kapitala ter posameznikov, ki so javni denar v duhu podjetništva in denacionalizacije transferirali na zasebne račune. Več

  • Izjava za javnost Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani

    V soboto, 19. decembra 2015, je v Ljubljani skupina predstavnikov Zveze slovenskih domoljubov inscenirala sežig knjige dr. Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik. Več

  • Spoštovano uredništvo!

    Prebral sem članek Delati bo treba precej dalj od upokojitvene starosti in se odločil, da se enkrat le oglasim. Enainštirideset (41!) let sem plačeval prispevke za pokojnino in pridno so se zbirali na računih pokojninskega sklada bivše in nove države. Bilo  jih je že nominalno dovolj za normalno uživanje v dneh upokojitve. Pri pridnem obračanju denarja pa bi se morala vsota še (kot je bilo tako lepo slišati frazni košček stavkov: oplemenititi, ji ustvariti »dodano vrednost«, jo vložiti v donosne dejavnosti, itd.) povečati. Tudi moji generacijsko primerljivi zaposleni so počeli enako. Ni bilo skrbi, da nebi imeli dovolj lastnih sredstev za življenje po šestdesetem. Več

  • Za otroke jim gre, mar ne?

    »Seks z nekom ki ga imaš rad, je druga najboljša stvar na svetu«, je babica Maud nekoč rekla vnuku Waliju. Več

  • Policisti, mandarini in gozdovi

    Spoštovani, Več

  • Apokaliptično opozorilo

    Prebivalci Slovenije zmotno mislimo, da so ograje iz britvic, ki jih država postavlja tudi tam, kjer beguncev ni, - Kolpa, Dragonja - tam zaradi beguncev. Namenjene so nam, prebivalcem Slovenije. Tako kot je Pahor kot premijer utiral pot na oblast dr. Ivanu Janši, in bil za to nagrajen s položajem predsednika države, saj ga je izvolila desnica, tudi Cerar deluje v skladu z zahtevami istega politika in v smeri njegove Druge republike ali pa Noriškega kraljestva, kakor vam drago. Ograje iz britvic so del izpolnitve njegovih zahtev. Ograjena Slovenija. Ograjena nam. Mi ujeti znotraj nje. Mi, ujetniki dr. Ivana Janše. In v bodočnosti s Cerarjem kot predsednikom države. Za nagrado. Nemogoče? V Sloveniji je vse mogoče, najbolj pa tisto, kar se zdi nemogoče. Več

  • Tanja Marcijan

    17. 12. 2015  |  Pisma bralcev

    Spoštovani!

    Prebrala sem vaš članek o žrtvah med živalmi pa tudi o vseh ostalih posledicah, ki jih prinaša bodeča žica, pa ne le pri nas. Pretreslo me je. Kajti ograje so vedno bile in bodo odraz nestrpnosti in neumestnega strahu. Zato sem proti bodečim žicam, ograjam. Prava rešitev je začetek pogajanj za pravičen mir v Siriji, Jemnu in še kje.To bo tudi ustavilo begunski val. Kajti treba je vedeti, da ti ljudje bežijo pred grozotami vojne in jim je treba pomagati. Več

  • Žižek v snegu

    Resno obravnavanje predloga zakona o prepovedi burk Janeza Janše, se meni zdi neresno. Saj tudi sam predlog ni resen, saj ni nastal z namenom, da bi reševal kak realen problem, ampak z namenom, da bi SDS pridobila kakega novega simpatizerja ali volivca. Janša dobro ve, da s tem predlogom ne bo zgubil nobenega zdajšnjega simpatizerja, jih pa bo, glede na trenutno begunsko in teroristično situacijo, veliko pridobil. In tudi v naprej ve, da zakon ne bo sprejet. Več

  • Kako so vojno pripeljali na naše obale

    V Parizu se je zgodil hud zločin, ko so teroristi ubili več kot 100 ljudi in mnoge ranili. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država (IS), ki ji je zaradi tega francoski predsednik Hollande napovedal vojno. Več

  • 11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Predsedstvo Slovenskega sociološkega društva se je v preteklosti že večkrat javno izreklo v prid popolni izenačitvi pravic in obveznosti zakonskih skupnosti. Tudi sedaj se iz istih razlogov zavzemamo ZA uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga je na predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem dr. Matejem T. Vatovcem (ZL) Državni zbor sprejel 3. marca 2015, in bo predmet referendumskega odločanja 20. decembra letos. Več

  • Ministrov manever

    Vlada je v novembru v proceduro poslala predlog za povišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred iz sedanjih 18.960,28 na 20.400 €, ki jo imenuje »mini« davčna reforma. S tem naj bi razbremenili najbolj produktivni del prebivalstva, oziroma razbremenili srednji razred, ki je davčno preveč obremenjen. Obenem se pojavlja ideja, da bi bilo potrebno v Sloveniji zopet vzpostaviti srednji sloj prebivalstva, ki ga potrebuje potrošniška družba. Srednji sloj je bil v nastajanju v najboljših letih po osamosvojitvi, ko smo se v Sloveniji v prvem navalu nekako ubranili napadu brutalnega neoliberalizma. Vendar je bil kasneje nastanek srednjega sloja v nastajanju zatrt, ko je neoliberalizem dobil prosto pot tudi v Sloveniji. Pa poglejmo kaj prinaša opevana razbremenitev in seveda komu. Več

  • Neposredna demokracija

    V zadnji številki Mladine ste med novicami tedna objavili pod naslovom Neposredna demokracija tudi prispevek o pilotnem projektu participatornega proračuna v mariborski mestni četrti Radvanje. V sicer pravilno poudarjenem zapisu, da gre za pilotni projekt neposredne demokracije, ste na koncu zapisali, da se je referenduma udeležilo le 652 Radvanjčanov, kar predstavlja 11-odstotno volilno udeležbo. Radi bi opozorili, da ni šlo za referendum, kjer se odloča za ali proti, temveč za glasovanje, kateri predlagani projekti (predlagali so jih krajani) imajo med Radvanjčani največjo podporo. Izglasovali so torej prioritetno listo projektov, ki jo je do vrednosti 100.000 EUR mestna občina dolžna uvrstiti v proračun za leto 2016 in jih seveda v tem letu tudi izvesti. Več

  • doc. dr. Eva Boštjančič, red. prof. dr. Valentin Bucik, asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, doc. dr. Urška Fekonja Peklaj, Tina Golob, red. prof. dr. Darja Kobal Grum, Katarina Kocbek, Nives Kolarič, asist. dr. Luka Komidar, asist. dr. Renata Marčič, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. dr. Vlado Miheljak, red. prof. dr. Sonja Pečjak, izr. prof . dr. Anja Podlesek, asist. Vida Ana Politakis, Mojca Poredoš, MR, izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček, izr. prof. dr. Grega Repovš, asist. Anka Slana, izr. prof. dr. Matija Svetina, red. prof. dr. Maja Zupančič, doc. dr. Gregor Žvelc
    Izjavi se pridružujejo tudi našteti člani in članice oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
    red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman, asist. Marina Horvat, izr. prof. dr. Katja Košir, doc. dr. Bojan Musil, asist. Anja Pahor, doc. dr. Sara Tement, Urša Černič, asist. dr. Katja Jeznik, izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec, doc. dr. Andreja Hočevar, red. prof. dr. Robi Kroflič, red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, red. prof. dr. Sonja Kump, doc. dr. Nives Ličen, asist. Danijela Makovec Radovan, doc. dr. Jasna Mažgon, doc. dr. Petra Mrvar, red. prof. dr. Janko Muršak, asist. dr. Vesna Podgornik, Nevenka Princes, izr. prof. dr. Marko Radovan, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, izr. prof. dr. Barbara Šteh, asist. dr. Marjeta Šarič, Tanja Šulak, izr. prof.dr. Tadej Vidmar

    4. 12. 2015  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Izjava članov in članic Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zvezi z razpravo o referendumu

    Podpisani člani in članice Sveta oddelka za psihologijo FF UL izražamo podporo ZZZDR, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot skupnost dveh oseb ter tako prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice za istospolne partnerske skupnosti kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. ZZZDR po našem mnenju tako ureja položaj istospolnih partnerjev, ki živijo v tovrstnih skupnostih, vendar so zaradi svoje spolne usmerjenosti brez ustrezne pravne ureditve obravnavani diskriminatorno in nepravično. Rešitev, ki jo zakona prinaša, prispeva k večji ekonomski in socialni varnosti ter tudi večjemu psihosocialnemu blagostanju skupine ljudi, ki je pogosto, tudi javno in s strani različnih političnih in socialnih skupin, neenakopravno obravnavana. Poleg tega, da zakon zagotavlja enako obravnavno raznospolnih in istospolnih parov, hkrati ureja tudi pravice in položaj otrok, ki že sedaj živijo v skupnostih istospolnih partnerjev. Ugotovitve številnih psiholoških raziskav zadnjih štirideset let kažejo, da pogoje za zdrav psihološki razvoj otroka enako učinkovito kot tradicionalne družine zagotavljajo tudi družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine in družine z istospolno usmerjenima staršema. Spolna usmerjenost staršev nima pomembnega učinka na otrokov razvoj, pri otrocih iz istospolnih družin raziskave niso ugotovile pogostejših duševnih motenj ali drugih psihosocialnih težav. Prav tako za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali da bi imeli težave s spolno identiteto. Izsledki opravljenih psiholoških raziskav izpostavljajo pomen drugih psiholoških dejavnikov družine za otrokov razvoj, kot so občutljivost, skrb, toplina in odzivnost staršev na otrokove potrebe, ki zagotavljajo vzpostavljanje varne navezanosti otroka na starše; pozitivni medosebni odnosi med člani družine; nudenje ustreznih spodbud otrokovemu razvoju. Zato razumemo omenjeno zakonsko ureditev kot pozitiven družbeni dejavnik, ki prispeva k večjemu občutku varnosti, vključenosti in sprejetosti tako parov kot tudi otrok, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, ali ki živijo v družinah z enim staršem, dopolnjenih družinah ali razširjenih družinah. Več

  • Misijonarji miru

    V Mladini je avtor članka Gregor Repovž navedel trditev, ki ne drži. Navedba, da slovenska cerkev ne obstaja, ni točna. Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja je edina avtohtona cerkev na Slovenskem. Vse ostale vere bi morale v Sloveniji imeti enak status kot ga imajo Hofer, Lidl, Spar ali Leclerc. Oseba, ki v medijih predstavlja RKC, večkrat v javnosti resnično uporablja izraz slovenska rimskokatoliška cerkev. Ta navedek bi bil točen, če bi katoliška cerkev bila ustanovljena v zaselku Rim v Beli krajini blizu Adlešičev, vendar temu ni tako, zato se ta izraz ne bi smel uporabljati. Več

  • Intervju, dr. Tadej Troha

    Z veseljem sem prebral intervju dr. Tadeja Trohe v zadnji Mladini. Čeprav se z marsičem, kar dr. Tadej Troha navaja v svojem intervjuju, strinjam, se moram odzvati tudi na pisanje, ki se tiče neposredno mene oz. mojega dela kot predsednika Državnega zbora. Žal mi je, da dr. Tadej Troha svojih interpretacij mojega odnosa do aktualne begunske problematike ni preveril pri meni, saj bi potem verjetno lažje in bolj objektivno ocenjeval moja dejanja in tudi moja izvajanja. Ne glede na to, pa moram poudariti, da me še bolj žalosti, da je dr. Tadej Troha moje vodenje Državnega zbora označil kot »oholo držo«, pri tem pa navedel nek, iz konteksta vzet detajl. Če bi želel sliko mojega odnosa s političnimi strankami v Državnem zboru prikazati takšno, kot v resnici je, tega gotovo ne bi storil. A ker ne želim polemizirati o tem, kako kdo vidi svet, bi dr. Tadeja Troha le opozoril na njegove netočne navedbe, da naj bi imel »povsem nedopusten, pokroviteljski odnos do poslancev Združene levice« ter da mene in moje »Združena levica preprosto moti«. Navedbe, ki sem jih citiral, so zavajajoče, netočne ter škodljive – do mene in tudi do Poslanske skupine Združena levica. Namreč, nič od povedanega ne drži, saj tako s Poslansko skupino Združene levice kot z drugimi poslanskimi skupinami sodelujem dobro. Prepričan sem, da vam bodo enako povedale tudi same poslanske skupine. Je pa res, da moram kot predsednik Državnega zbora imeti enake kriterije za vse. To, verjamem, bi razumel tudi dr. Tadej Troha, če bi namesto trganja detajlov iz konteksta, vedno vzel v obravnavo celoten kontekst. Zato bom drugič bolj vesel, če bo dr. Tadej Troha, preden bo dajal kakršnekoli neosnovane vrednostne sodbe, podatke in detajle o meni te preveril pri meni. Od tam dalje pa bo vsekakor imel to, čemur so stari Rimljani rekli scientia est libertas . Sicer pa ga ob priliki z veseljem vabim na kavo (in kvalitetno debato). Več

  • Podpisi: Manca Jurca, Teja Bakše, Laura Radešič, Emy Poljanšek, Mateja Mlinarič, Melisa Baranja, Katja Melavc, Emina Kamerić, Špela Breceljnik, Kaja Bat, Tjaša Štrekelj, Katarina Stanič, Angelika Čeh, Katja Malus, Teja Mervar, Kaja Plavčak, Andreja Ošlaj, Marija Lampe, Sabina Sejfić, Tjaša Franko,Nuša Černe, Katja Gartnar, Monika Kmetec, Domen Pokorn, Lea Gregorka, Tina Lapajne, Maja Gorjanec, Tina Črne, Tjaša Tušek, Barbara Zlatnar, Lara Mestnik, Nina Karmelj, Špela Potokar, Janja Lenartič, Lara Sedej, Natalija Čepin, Saša Kristan, Andrej Miklavčič, Tomo Novosel, Pika Potočnik, Sanja Galonja, Maja Doler, Nataša Gartnar, Zala Falež, Petra Tekavc, Tjaša Dolgan, Urška Mikolič, Iris Dežman, doc. dr. Jelka Zorn, Nina Černe, Anja Petrič, Kaja Deržič, Lara Železen, Aneja Čeh, Ines Zorec, Špela Modic, Nea Černigoj, Patricija Vidonja, Natalija Štern, Mojca Šoba, Klavdija Koražija, Maja Grum, Aleš Žnidar, Petra Jalšovec, Ana Dobrajc, Vida Fućak, Tamara Kovačevič, Urška Remic, Lorena Jenšterle, Katja Kolarič, Maja Poljak, Tina Mirošič, Michelle Risman, Katja Rogan, Vanja Švajger, Urška Janc, Miha Divjak, Neža Stegovec,Eva Medved, Sara Rodman, Irena Grmek, Maša Žugelj, Ana Pančur, Špela Selan, Sabina Zajec, Peter Srebrnič, Tadeja Simčič, red. prof. dr. Darja Zaviršek, Katja Dragan, Silvija Roman, Ema Lavric, Lea Rojec, Laura Orel, Ana Nekić, Nika Bizalj, Tajda Markeš, Hanah Karba, Rebeka Govek, Nika Stefanišin, Jošt Cafuta Maček, Kristina Majcen, Dino Černivec, Gašper Ločičnik, Tina Čuk, Anja Koren, Katarina Bogataj, Tina Šendlinger, Vida Vincek, Vlasta Potočnik, Manca Kravanja, Anita Kodila, Jelka Šušmelj, Tina Marš, Matic Podgrajšek, Maruša Smolič, Melisa Spruk, Petra Žalik, Tjaša Kozorog, Nina Pozelnik, Mihaela Kukolj, Darja Caserman, Maja Likar, Maja Grden, Jerneja Kopavnik, Ines Mulec, Anja Brežnik,Darja Brglez, Mateja Vončina, Barbara Ambrožič, Neža Barle, Laura Fajković, Meri Rožac, Tea Martinović, doc.dr. Mojca Urek, Martina Stojnić, Anže Trček, Pavla Mrkun, Ana Špan, Manca Posega, Nastja Kikec, Megi Kogoj, Simona Nahtigal, Sara Lavtižar, Lili Zupančič, Aida Hajdarević, Maja Hodošček, Anja Zeko, Nika Vukša, As. Natalija Djoković …

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev

    Javno pojasnilo o domnevni zlorabi fakultetnega prostora v primeru bližajočega se referenduma

    Spoštovani! Več

  • 20. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Bodeča žica ob reki Kolpi

    Želela bi opozorit na ozko zamejen pogled izjave RIC-a, pospeševalca podjetništva in turizma. Proti ograji so navedli le dva argumenta, naravovarstveni je bil, sodeč iz članka, ki izjavo povzema, le bežno omenjen, medtem ko je bil temeljni argument proti ograji podan na dolgo in široko; ker (zagotovo to predstavlja realen problem) bo škodila turistični podobi dokaj zaostale regije. Nič pa ni bilo rečeno o največjem problemu: da je postavljanje režeče meje indikator tega, da tudi ta vlada pušča begunce umirat na poti, da se jih s takim odnosom v celoti prepušča trgovini z ljudmi in, če se jih preusmerja na morebiti še bolj rasistične točke v nekaterih bližnjih državah, se jih izpostavlja usmerjenemu nasilju skrajno desničarskih nacističnih skupin. Predvsem pa so zaprte meje pokazatelj, da drsimo vse globlje v globalno (pravo, ne hladno) vojno stanje. Izjava RIC-a je torej lahko resnična, a je preozko zamejena (ozko omejena), v kateri bistveno umanjka. In ravno z manjkajočim pokaže na odnos (preštevilnih) državljanov, tudi institucij do begunskega vprašanja, to je neempatičen odnos. Kar je seveda (žal) za pričakovati, ko pa mainstreamovski mediji z begunci vodijo vojno in jih prikazujejo kot vojsko, ki maršira nad nas z mačetami, koranom in pametnim telefonom. Pozor, nekateri izmed njih imajo celo zemljevid Evrope z označenimi mejnimi prehodi! Obenem je državljanom vseeno, če država drsi v militarizacijo. Na Avaazu je že nekaj dni odprta peticija z naslovom "Slovenia: For the immediate removal of wire fences on the border with Croatia"; do tega trenutka so se zbrali le 304 ljudje, podpisniki. In ko je ljudem kao vseeno, začno reproducirati ideologijo skrajne desnice, ker je ne zaznajo in mislijo, da je to njihovo "spontano" legitimno mnenje. No, neempatičnost, ignoranca, sejanje strahu in sovraštva so seveda del iste agende - skrajne desnice, ki v tem trenutku dominira tako v parlamentu, kakor v velikih medijskih hišah, upam pa, da ne tudi na ulici, četudi se vse več pročelij po Ljubljani spreminja v grafiten izbruh (neo)nacizma. Več

  • Misijonarji miru

    Ob branju prispevka g. Repovža v današnji številki Mladine Misijonarji miru sem opazil nekaj posplošitev glede katoliške Cerkve v Sloveniji. Želel bi si, da se moje opozorilo objavi na običajnem mestu v naslednji številki, saj sem prepričan, da nisem edini zvest bralec Mladine, ki se šteje med pripadnike obravnavane institucije. Več

  • Varuhi meje

    V članku Varuhi meji je zapisano, da avstrijski in nemški vojaki med delom z begunci niso oboroženi. Zapis ni najbolj natančen, nemški vojaki res niso oboroženi, medtem avstrijski vojaki nosijo pištole. Več

  • Varuhi meje

    Kadar pišem o čemerkoli, še zlasti pa pri ustavnopravnih vprašanjih, skušam biti jasen in precizen. Zato prosim za tole korekturo navedbe v članku Jureta Trampuša „Varuhi meje“, ki bi jo bralci lahko razumeli kot sklicevanje na moje stališče. Napisano je bilo takole: „Spremenjeni člen zakona o obrambi je tako luknjičast in nedosleden, da bi hitro, kot trdi Matevž Krivic, padel na ustavnem sodišču.“ Res trdim, da bi ta zakon moral takoj pasti na ustavnem sodišču (zato sem Radiu Študent tudi pomagal napisati predlog varuhinji človekovih pravic, naj ona, ki edina to more, poda tako zahtevo ustavnemu sodišču) - nikakor pa ne trdim, da je zakon „luknjičast in nedosleden“. Nasprotno, v svoji očitni in grobi protiustavnosti je popolnoma jasen in dosleden, zato njegova hitra razveljavitev pred ustavnim sodiščem ne bi smela biti niti malo vprašljiva. Vprašanje je le, ali bodo pri varuhinji zmogli ta korak. Ko bo naslednjo soboto, upam, tole v Mladini objavljeno, bo to že znano. Svojo odločitev o tem so namreč s tega tedna (ko to pišem) preložili na naslednji teden. Več

  • S pištolo v zapor

    V tedniku Mladina je bil dne 6. 11. 2015 na 11. strani objavljen članek z naslovom »S pištolo v zapor«, h kateremu je potrebno dodatno pojasnilo, saj je interpretacija odgovora Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij v pričujočem članku zavajajoča. Več

  • Marš smrti

    Predsednik države je, če povzamemo s predsednikovega portala, v državnem zboru »podal mnenje o aktualni imigrantski problematiki«. Več

  • Mehka moč

    Na 43 strani (drugi stolpec) 44. številke Mladine dr. Bogomir Kovač piše, da je po recesiji 2009 slovenski razvojni model razpadel, saj Slovenija ni prenesla kaotične deindustrializacije. Pri tem je treba dodati, da se je slovenski izvoz blaga in storitev od 2009 do 2014 povečal na 14 % višjo raven kot med svetovno konjunkturo 2008, da je to predstavljalo 3.3 milijarde evrov ali 9 % našega BDP spodbude povpraševanja gospodarski rasti in je prevladalo nad učinki prorecesijske ekonomske politike treh zaporednih slovenskih vlad. Poglavitni dejavnik rasti izvoza so bili izboljšani kvalitativni faktorji gospodarjenja zlasti povečane investicije v raziskave in razvoj (R&D). Te so spodbujale olajšave pri davku od dohodka pravnih oseb ter sredstva različnih državnih razvojnih skladov financiranih pretežno iz proračuna EU in po standardih evropske razvojne politike. V celoti vzeto so slovenske investicije v R&D naraščale do 2013. Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se 2014 znižale za 5 % (na 890 milijonov evrov ali 2,4 % BDP). Vzrok je v upadanju državnih sredstev za ta namen. Od zadnjega leta delovanja socialdemokratske vlade (2011) do 2014 so se sredstva države za financiranje R&D zmanjšala za 88 milijonov evrov (za 31 %, skoraj za tretjino). Gre za trend v nepravo smer oziroma postopno odpravljanje tistega dosežka slovenske razvojne politike, zaradi katerega imamo rast izvoza in povratek rasti BDP kljub restriktivni monetarni in fiskalni politiki. Več

  • Javno pismo

    V sredo 28. oktobra sem bil med 7:40 in 19:00 uro v Dobovi, v t.i. Sprejemnem centru za begunce, ki je bil lociran v nekdanjih prostorih podjetja Beti, v vlogi prostovoljca. Namesto sanitetne enote, ki bi jo človek pričakoval ob tovrstnih razmerah, so bili tam prisotni pripadniki enote Slovenske vojske, ki je opremljena in izurjena izključno za namene posredovanja ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem in opremljeni z zaščitnimi sredstvi (ščiti in čeladami) ter gumijevkami. V prostorih so bili razporejeni tudi pripadniki Posebne policijske enote, ki so ravno tako usposobljeni za posredovanje ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. S tako izrazito izpostavljenimi enotami za razbijanje nasilnih izgredov, se humanitarna kriza ne rešuje, temveč se problem mistifikacije in stigmatizacije ljudi poglablja in ustrahuje celotno javnost. Omenjene enote vsekakor so potrebne za zagotavljanje morebitnih množičnih kršitev javnega reda in miru, vendar bi morale biti postavljene v drugi plan, v ozadje posemezne ‘vstopne točke’ na administrativni meji med dvema državama. V ospredje bi demokratični koordinatorji ljudske volje - ki bi jim morali svetovati svetovalci, katerih delovanje bi moralo vedno temeljiti na človekovih pravicah - poslali usposobljen kader za človeku dostojno obravnavo slehernega človeka. In nikakor ne izvajati represije, ko gre za humanitarno krizo tako velikih razsežnosti. Kaj je botrovalo in kaj botruje tej Evropski krizi, boste prebrali kasneje. Več

  • Mladina, št. 42

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je v intervjuju za 42. številko Mladine (16. 10. 2015) sporočila, da ne pogreša Službe vlade RS za podnebne spremembe, vsaj takšne ne, kakršna je po njeni oceni bila, preden jo je leta 2012 razpustila nova Janševa vlada. V zvezi z vlogo in pristojnostmi te službe je bilo že v času njenega nastajanja in delovanja kar nekaj nesporazumov in nerazumevanja tako med politiki kot med že uveljavljenimi podnebnimi strokovnjaki in uradniki. Lučka Kajfež dobro povzema tovrstne očitke – od kadrovske podhranjenosti in pomanjkanja pristojnosti in domnevne povezanosti z okoljskim resorjem. Po njenem mnenju pri podnebnih spremembah ne gre za okoljsko zadevo, zato bi takšna služba spadala pod ministrstvo za gospodarstvo. Če že lahko pritegnem marsikateri oceni Lučke Kajfež v zvezi s stanjem v Sloveniji na področju ukvarjanja s podnebnimi spremembami, pa se ne morem strinjati s statusom, ki naj bi jo imela podnebna politika v družbi in zato tudi ne z ukinitvijo vladne službe za podnebne spremembe. Več

  • Uvodnik: Boste streljali?

    Begunci, ki prihajajo v Slovenijo, so posledica vojne, pri kateri je sodelovala tudi naša država. S podpisom Vilenske izjave smo bili soudeleženi pri zločinu nad suvereno državo, sodelovali pa smo tudi pri oboroževanju in urjenju vojakov, ki so se zaradi kriminalnega početja ameriške vojske in njenih zaveznic iz zavezniških milic množično preselili v vojsko Islamske države. Ker je bilo tako kot v Iraku neuspešno tudi naše sodelovanje v Afganistanu, se moramo zavedati, da smo v vojne, pred katerimi so ljudje zdaj pribežali tudi do Slovenije, vložili kar nekaj proračunskega denarja. Zato je toliko bolj nedopustno in sramotno, da zdaj, ko so posledice tudi naše zgrešene državne politike prišle v obliki nesrečnih ljudi, ki jim je bil tudi z našim denarjem uničen dom, ne najdemo denarja, s katerim bi jim omogočili spodobno in človeka vredno bivanje pri nas. Če Miro Cerar nima poguma, da vsa sredstva, ki jih še vedno vlagamo v oboroževanje in s tem nadaljevanje vojn za naravne vire in dobiček, v katero so Slovenijo zapletli njegovi predhodniki, bi moral kot politik, ki je prišel na oblast z obljubami etične politike, pri priči odstopit. Več

  • 1. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Slaven Kalebić Ljubljana

    Pozdravljeni, Več

  • Plenjenje do razlastitve

    V prispevku »Plenjenje do razlastitve« avtorica Urša Marn predstavlja svoje videnje posledic, ki jih bo ob uveljavitvi prinesel Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjev (ZNVP-1). Več

  • Odziv Pedagoškega inštituta na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada

    Pedagoški inštitut se odziva na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem le-ta predlaga različne ukrepe na področju varčevanja v slovenskem šolskem sistemu, ki med drugim vključujejo tudi povečanje števila učencev na učitelja in optimizacijo mreže šol. Poročilo izpostavlja še relativno visok delež BDP-ja, ki ga Slovenija vlaga v izobraževanje (tj. 4. najvišji delež med članicami EU), povečevanje zaposlovanja v izobraževanju od leta 2000 naprej kljub zmanjšanju števila učencev ter veliko število majhnih šol. Več

  • Andrej Poznič

    23. 10. 2015  |  Pisma bralcev

    Konservativna revolucija za zeleno mizo

    Vsa čast dekletom, ki so se v Ustavnem sodišču uprla večinskemu mnenju, vendar se mi zdi, da je v tej ustanovi čas za veliko radikalnejše poteze: za odstop drugače mislečih in za javno priznanje, da si je del ustavnih sodnikov, očitno večinski, zadal politični cilj, ki nima nobene zveze s poslanstvom Ustavnega sodišča, ki je izrazito protidemokratičen in najverjetneje globoko protiustaven – konservativna revolucija. Tisto, kar nikakor ne uspe na volitvah, poskušajo doseči za (oziroma pod) zeleno mizo. Pri tem imajo ustavni sodniki najmanj dva mogočna zaveznika: javno TVSLO in slovensko RKC, in pa političnega botra, ki jim ga je, resnici na ljubo, nastavil glas ljudstva: predsednika republike, Boruta Pahorja. Ta si je kot osrednji cilj svojega mandata očitno zastavil razgradnjo še zadnjih branikov ustavnosti, zakonitosti, transparentnosti in, konec koncev, dostojnosti delovanja javne sfere slovenske družbe, med drugim tudi samega inštituta predsedstva države. Več

  • Peticija za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti

    Naša publika, obnašanje, vrednote, tehnologije, medijski trgi in družba kot celota se ves čas spreminjajo. Zato v vodstvu RTV Slovenija pozdravljamo vsako mnenje in pripombo javnosti, ki jih prejmemo. Zavedamo se, da je lahko velika večina le teh upravičenih, veliko pa je tudi takšnih, vezanih na subjektivno mnenje, preference in življenjske situacije posameznikov, predvsem pa nas opominjajo na to, da je naše občinstvo raznoliko in kritično. Pomagajo nam strmeti k še boljšemu delu, boljšim programom, oddajam in prispevkom. Če želimo postati in ostati nepogrešljiv javni medij tudi v prihodnjih letih, moramo že danes delovati tako, da nam bo to tudi uspelo. V luči odprtega dialoga zato dobronamerno sprejemamo tudi Peticijo za javno televizijo dr. Rastka Močnika s somišljeniki. Več

  • Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    Spoštovani gospod Smerkol, Več

  • Intervju: Miha Turšič

    Zaradi korektne obveščenosti javnosti posredujemo pojasnila ministrstva za kulturo k zgoraj navedenim člankom. Presenečeni smo, ker pisci člankov resničnosti svojih navedb sploh niso preverjali (intervju »Razsvetljeni politiki so znanost in umetnost omogočali, omejeni politiki so ju uničevali« avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 9. 10. 2015, str. 36), javna pisma ob gladovni stavki Mihe Turšiča avtorjev dr. Mladena Dolarja in dr. Jožeta Vogrinca (Mladina, 16. 10. 2015, str. 4) ter članek O mišji luknji, avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 16. 10. 2015, str. 7). Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Napisala bom svojo zgodbo o tem, kako se me je Ksevt dotaknil. Sem samo učiteljica glasbe, stara 80 let. Imela pa sem očeta, ki je nama z bratom namesto pravljice za lahko noč prebiral Pavla Kunaverja knjigo »Potovanje po vesolju«. Oče je umrl leta 1945 v Dachauu, ko mi je bilo 10 let. Seveda sem imela težave s sošolkami, ki mi niso verjele, da je zemlja okrogla in pleše okrog sonca. V gimnaziji me je učil prof. Pavel Kunaver, ki je vodil tudi številne krožke, med njimi astronomskega. Vse življenje sem prebirala in poslušala novice iz vesolja. Pred dvema letoma pa sem imela priložnost obiskati Vitanje. Na ogledu nas je vodil gospod Živadinov. Vse skupaj, vsebina in razlaga sta mi pustila nepozaben vtis. Izlet je vodil prof. Jurij Kunaver. Več

  • Diletantski župan

    »Mestna občina Celje želi v zvezi s prispevkom »Diletantski župan«, ki je bil v Mladini objavljen 9. oktobra 2015, pojasniti nekatera dejstva. Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Ne maram podpisovati peticij in pisati pisem javne podpore, pa vendar to počnem. Počutim se bedno, da moram prositi za nekaj, kar je samoumevno. Da moram učeno razlagati in se podpisovati z dr v upanju, da bo oblastnika vsaj sram, če že razumeti noče. Več

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    KSEVT je monument, ki vzbuja entuziazem. Ne le moj, naš, slovenski, entuziazem se globalno širi po Evropi in po svetu. Z entuziazmom navdaja že samo dejstvo, da KSEVT sploh stoji, da je bil postavljen v teh pritlehnih in maloumnih časih nenehnega krčenja in rezanja, da ga je bilo mogoče zgraditi na podlagi navdušujoče vizije in neizmerne energije nekaj posameznikov, da je postavil program, ki presega vso lokalno zamejenost, sega preko običajne samobitnostne nacionalne naravnanosti slovenske kulture in ki, dobesedno, sega do zvezd. Šele kultura, ki je zmožna seči preko same sebe, je lahko zares kultura. Več

  • Intervju: Dr. Orest Jarh

    Novinar Mladine Staš Zgonik je sogovornika dr. Oresta Jarha, nekdanjega direktorja Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), vprašal ali je v Beogradu kakšen predmet, za katerega bi bili sami pripravljeni zamenjati katerega od avtomobilov. »Najbolj me žulijo ostanki Rusjanovega letala. A jih zelo težko zahtevamo nazaj, ker se je usodni polet zgodil tam,« je odgovoril nekdanji direktor TMS. Več

  • Kaj smo se naučili?

    Ker stokrat p