Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    »Kar je zakonito za Janšo, za druge ni«

    Komisija za preprečevanje korupcije že dve leti vodi postopek zoper Roberta Goloba zaradi domnevnih nedovoljenih pritiskov in domnevanega vmešavanja v delo policije, pri čemer ugotavlja, ali je kršil integriteto ali ne. Golob naj bi tako od nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zahteval menjavo enega izmed policijskih šefov, s tem dejanjem pa naj bi pogojeval ohranitev njene ministrske funkcije. Zadevo je preiskovala policija, konec lanskega leta pa je na tožilstvo vložila ovadbo. Vse to bi se zdelo smiselno, pravično in sorazmerno, če ne bi poznali širše slike.

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Družba  Za naročnike

    Socialna (ne)pravičnost

    Ko umre kdo, ki je v življenju prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek, njegovi dediči od države, točneje od državnega odvetništva, dobijo obvestilo, da bodo morali prejeto socialno pomoč državi povrniti, če želijo dedovati. Država namreč dedovanje omeji, dokler se to vprašanje ne reši, dediči pa imajo na voljo več rešitev iz zagate, ki lahko znaša le nekaj tisoč evrov, lahko pa tudi več deset tisoč. Katero pomoč država zahteva nazaj, zakaj nekatere dediče neutrudno terja, druge pa pusti pri miru, in kako lahko v istem kontekstu govorimo o socialni pravičnosti in nepravičnosti hkrati?

  • Peter Petrovčič

    12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Politika

    Ukradena fotografija

    SDS je ena izmed političnih strank, ki imajo dovolj finančnega zaledja, da na jumbo oglasnih panojih oglašujejo zunaj predvolilne kampanje. Zadnji tak primer je kampanja, ki jo je stranka začela na začetku letošnjega poletja s sloganom Vzemi državo nazaj. Tvoja je. Z njim namiguje, da je nekdo ukradel državo, a je pri tem prav SDS tista, ki si je nekaj prilastila. Brez dovoljenja in seveda tudi brez plačila za uporabo je uporabila in za politične interese zlorabila ikonično fotografijo, enega izmed simbolov osamosvojitve, ki je krasil naslovnico prejšnje številke revije, ki jo berete.

  • Politiki imajo proste roke pri rabi modrih luči na cesti

    Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar pojasnjevala odločitev, da se iz Portoroža v Beltince odpelje s policijskim helikopterjem namesto s (službenim) avtomobilom, je dejala, da je šlo za odločitev varnostne službe, ker »stati v kolonah za predsednika varnostno ni sprejemljivo«. To pomeni, da policisti, ki predsednico (in druge varovane visoke funkcionarje) navadno prevažajo v avtomobilu, ob vsakem zastoju, prometnem zamašku ali koloni (lahko) vključijo modre luči in z varovano osebo nemoteno nadaljujejo pot.

  • Peter Petrovčič

    5. 9. 2025  |  Mladina 36  |  Družba  Za naročnike

    Nedotakljivi

    Melamin je kemična tovarna, ki v Kočevju stoji že celo večnost – točneje od leta 1954, ko je bila ustanovljena pod imenom Kemična tovarna Kočevje. Čeprav gre z vidika okolja in zdravja ljudi za umazano in nevarno proizvodnjo, je to podjetje s skorajda nedotakljivim statusom, kakršen navadno pritiče »največjim zaposlovalcem« na nekem območju. A tudi takšen neformalen status ne traja celo večnost. Melamin je v vojni z okoliškim prebivalstvom in njegovimi civilnimi iniciativami, pa tudi z »lastnimi« delavci. Namesto da bi izplačal vsaj osnovne reparacije, je pred dnevi vložil odškodninsko tožbo zoper preživele svojce enega izmed delavcev, ki so umrli v tragični industrijski nesreči maja 2022.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Luka Dakskobler

    29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Družba

    »Naleteli smo tudi na res grozljive primere, pa sodišče s kaznijo vseeno ni šlo niti v zgornjo polovico zagroženega razpona kazni«

    Izkušnje žrtev spolnih deliktov kažejo splošno sliko neprimernih pravosodnih in drugih uradnih postopkov. Kažejo presenetljivo mero razumevanja za domnevne storilce, moške, in nerazumevanja za žrtve, ki so večinoma ženske. V sodbah lahko beremo vprašljive in preživete argumente v prid storilcem in se čudimo in zgražamo. A kaj se zgodi, ko tovrstne subjektivne, anekdotične resnice dobijo potrditev v objektivnih podatkih, ki dejansko kažejo blažjo, celo posebej blago obravnavo spolnih predatorjev? O tem smo govorili z dr. Mojco Mihelj Plesničar, ki je skupaj s kolegi z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani analizirala na stotine sodb s področja spolne kriminalitete.

  • Peter Petrovčič

    29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Svet

    Kazni za udeležence Thompsonovega koncerta

    Pred dnevi so v javnost prišli povzetki člankov iz avstrijskih medijev, da je tamkajšnje notranje ministrstvo začelo izdajati kazni državljanom, ki so se udeležili julijskega koncerta Marka Perkovića Thompsona na zagrebškem hipodromu. Kako je mogoče kaznovati za kršitve, storjene zunaj neke države? Kateri simboli, gesla, vzkliki in geste so po avstrijski zakonodaji prepovedani? In zakaj so udeleženci Thompsonovega koncerta iz Slovenije – čeprav je bila nedavno tudi pri nas uzakonjena prepoved nacistične in fašistične simbolike – varni?

  • Peter Petrovčič

    29. 8. 2025  |  Mladina 35  |  Svet

    EU v preprečevanje »nedovoljenih« migracij vlaga ogromne zneske

    Število beguncev, prosilcev za azil, migrantov se v EU že drugo leto krepko zmanjšuje. Tako vsaj kažejo uradni podatki evropske komisije in evropske obmejne straže Frontex. Ko govorimo o teh podatkih, evropske oblasti vse mečejo v isti koš in temu rečejo neregularne ali ilegalne migracije, slovenska policija pa raje uporablja izraz nedovoljene migracije. Upad je mogoče zelo preprosto pojasniti, posledice, ki se kažejo v tem, da so begunske poti vse nevarnejše, pa tudi.

  • Peter Petrovčič

    22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Družba

    Nekdanjemu ministru ne bi škodilo malo samorefleksije

    Pravna mreža za varstvo demokracije je pobudnici Vlasti Jalušič z Mirovnega inštituta in trem prijaviteljicam, profesoricam na Univerzi v Ljubljani, pomagala podati prijavo na etično komisijo univerze zoper Mateja Lahovnika, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prijavo so vložile zaradi zapisa na družabnem omrežju X, v katerem je manipuliral, da so begunci deležni pravic, ki jih niti slovenski državljani niso, in širil nestrpnost zoper invalidne otroke iz Gaze, ki so bili pred časom na rehabilitaciji v Sloveniji, in njihove sorodnike.

  • Peter Petrovčič

    22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Družba

    Grožnja deportacije

    Tako imenovana dublinska uredba državam članicam Evropske unije omogoča, da prosilce za azil deportirajo ali – lepše rečeno – vrnejo v državo EU, kjer so prvič zaprosili za azil. Uredba je zadnja leta mrtva črka na papirju, še posebej, odkar države prejemnice zavračajo sprejetje deportiranih. Slovenija te postopke kljub temu izvaja in jih izvede, kadar je to mogoče. Za tak postopek se je odločila tudi pri maroškem prosilcu za azil Zouhairju Hikamu. Sam vrnitvi nasprotuje, saj bi lahko pomenila grožnjo njegovemu zdravju.

  • Peter Petrovčič

    14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Družba

    Same proti vsem

    Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?

  • Peter Petrovčič

    14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Družba

    Zdravniško pomoč zaradi elektronskih cigaret

    Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

  • Za smotko dekriminalizirane trave 132 evrov

    Sredi julija sta Svoboda in Levica v postopek v državnem zboru vložili zakon, ki naj bi uredil rabo konoplje v rekreativne namene – zakon, ki bi torej legaliziral konopljo za osebno rabo. Z vidika uporabnikov marihuane za rekreativne namene je poleg vprašanja gojenja bistveno predvsem vprašanje posesti in same rabe, v prvi vrsti še vedno kajenja marihuane, pa tudi rabe njenih derivatov. Glede na to, da je tovrstna raba konoplje v Slovenji še vedno nezakonita in kazniva, je to predvsem vprašanje kajenja in posesti manjših količin marihuane na javnem kraju. Kaj bi bilo po novem dopustno in kakšne sankcije se za to izrekajo danes?

  • Peter Petrovčič

    8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Svet

    Smrt deklice. Smrt naroda.

    Medtem ko z varne razdalje iz dneva v dan prištevamo nove in nove mrtve Palestince in premlevamo, katere metode brisanja nekega naroda so bolj zavržne in katere manj, smo tudi doma vendarle priča realnim, skorajda oprijemljivim posledicam genocida v Gazi. V ponedeljek opoldne je v središču Ljubljane potekal nekoliko drugačen protestni shod – več deset glasbenikov je igralo v spomin na desetletno Saro Hamed Elkarnavi, ki je bila nekaj dni pred tem v zgodnjih jutranjih urah skupaj s starši in sorojencema ubita v izraelskem raketnem napadu v Gazi.

  • Medvedov preveč, srnjadi premalo?

    Iz leta v leto poslušamo, da je medvedov v slovenskih gozdovih preveč in jih je zato treba vsako leto odstreliti okoli 200, da se v gozdnem ekosistemu zagotavlja njihova primerna številnost. Čeprav so v Sloveniji populacije živalskih vrst, ki spadajo med veliko divjad, zaradi umetnega hranjena in s tem umetnega povečevanja v dobrem številčnem stanju, letos že slišimo prva opozorila, da se populacija srnjadi zmanjšuje.

  • Peter Petrovčič

    1. 8. 2025  |  Mladina 31  |  Svet

    Zmotna prepričanja o protipriseljenski politiki

    Na Poljskem se v zadnjem času spet krepijo protesti, javni shodi proti priseljencem, protestniki od oblasti zahtevajo strožjo politiko priseljevanja. Samo trenutek, na Poljskem? V evropski državi, ki že dlje velja za najbolj protipriseljensko in v kateri je donedavnega vladala ena najbolj znanih protipriseljenskih strank Zakon in pravičnost?

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    1. 8. 2025  |  Mladina 31  |  Družba

    »Nekaj obsojenih gospodarstvenikov čistokrvnega slovenskega rodu je naredilo več denarne škode kot vsi Romi skupaj podobne v zadnjem desetletju«

    Zadnje čase se spet veliko govori o romskem nasilju, a nasilje doživljajo tudi Romi, prav tako pripadniki številnih drugih (narodnih) manjšin in skupin. Pravi sogovornik, kadar govorimo o vseh teh različnih oblikah nasilja, je zagotovo dr. Dragan Petrovec, ki že desetletja spremlja dogodke v družbi in politiki in se nanje odziva v kolumnah, kot govorec na javnih zborovanjih in v intervjujih, kakršen je tudi tale. Z njim smo med drugim govorili o tem, zakaj si za sovražnike vedno izberemo skupine ljudi, ki v resnici niso to, ne pa tistih, ki so. O pozivih k oboroževanju civilnega prebivalstva in streljanju nezaželenih drugih ter o preventivnem etničnem čiščenju. Pa tudi o tem, kako ocenjuje mandat vlade Roberta Goloba, in o tem, ali, če bi dobili novo desno vlado na čelu z Janezom Janšo, pričakuje trumpovski popolni vihar ali morda kaj drugega.

  • Odstrel onemogočajo lovci

    Ministrstvo za naravne vire in prostor je 23. maja izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov. Poldrugi mesec zatem je upravno sodišče odstrel zadržalo do končne odločitve. Dober teden kasneje je bil v časniku Večer objavljen intervju s Klemnom Jerino, profesorjem na Biotehniški fakulteti, ki lastnoročno odmerja vsakoletni odstrel medvedov v slovenskih gozdovih. Naslovljen je bil Blokada odstrela medveda je škodljiva za medveda in ljudi.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Družba

    »Bilo jih je nekaj v razredu, ki jih je motilo, da sem Rom. Eden od njih me je zaradi tega tudi pretepal.«

    Sestali smo se v Poslovno-storitveni coni Majer v Črnomlju, ki se po zunanjem videzu ne razlikuje od številnih drugih obrtnih con starejšega tipa. Čeprav na zunaj nič ne kaže na to, se med obrtnimi delavnicami, pravzaprav nad njimi, skrivajo prostori športnega društva Muay Thai Gym Gladiator. S klišejskim prizorom industrijskega stopnišča, skritega med take in drugačne obrtniške polizdelke, bi se pravzaprav lahko začel katerikoli izmed filmov naslovne ameriške akcijske franšize, ki se je verjetno spomnijo le še redki, z Jean-Claudom Van Dammom, ki se ga prav tako verjetno spomnijo le še redki, v glavni vlogi. Tudi v našem primeru bi lahko šlo za zgodbo o boju nepričakovanega junaka iz deprivilegiranega okolja, ki premaga nepremagljivo. In v marsičem to res je, čeprav ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.

  • Peter Petrovčič

    25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Družba

    Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko?

    Je Slovenija res ena izmed evropskih držav z najrepresivnejšo kaznovalno politiko in najspornejšim zaporskim sistemom? Podatki že kažejo tako. Svet Evrope, ki združuje 46 evropskih držav, je izdal sveže poročilo o tem področju za stanje na dan 31. januarja 2024.

  • Peter Petrovčič

    25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Družba

    Ovajanje prosilcev za azil

    Ustavno sodišče je na zahtevo poslank in poslancev tedanje opozicije, ki je smiselno podobna sedanji koaliciji, odločalo o (proti) ustavnosti sprememb zakona o mednarodni zaščiti, ki jih je marca 2021 sprejela vlada Janeza Janše. Gre za več ukrepov, namenjenih dodatnemu zmanjševanju pravic tujcev, ki zaprosijo za azil. Tokrat gre za zmanjševanje pravic v postopku odločanja o mednarodni zaščiti, za omejitev gibanja in spremembo vloge, ki jo imajo svetovalci za begunce. Ti so bili doslej zaupniki tujcev v postopku pred premočno državo in s tem po smislu podobni odvetnikom, poslej bodo prav nasprotno, ena izmed njihovih najhujših mor.

  • Peter Petrovčič

    11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Družba

    Cigani nekoč in Romi danes 

    V noči na nedeljo, 8. junija, je na plesišču na gasilski veselici v Ribnici med opitimi prišlo do fizičnega obračuna. To ne bi bila novica niti na kakem lokalnem spletnem portalu, če ne bi bil kratke potegnil ribniški župan Samo Pogorelc in če udarcev ne bi bil prejel od Romov. »Če pa zdaj ne bodo začeli zvoniti vsi alarmi, potem pa – se opravičujem – ne potrebujemo države, ne potrebujemo zakonodaje, ne potrebujemo nič več,« je med drugim tedaj dejal Pogorelc. Konec sveta, izredne razmere, zahteva se popoln obračun z Romi. Kolikokrat smo to že slišali? V zadnjega pol stoletja neštetokrat. In kaj to pomeni? Da so Romi problematični in da se ne morejo spremeniti? Ali da država in lokalne skupnosti v vsem tem času niso storile tako rekoč nič, da bi se socialni položaj Romov izboljšal? Odgovore, presenetljivo, najdemo že v medijskem zapisu iz nekega daljnega, res povsem drugega časa.

  • Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.

    Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.

  • Peter Petrovčič

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Politika

    Iz Teherana v Šentilj (pri Velenju)

    Odkar je Izrael začel napadati še Iran, je v Sloveniji glavni propagandist tega početja brez dvoma predsednik SDS Janez Janša. Na svojem priljubljenem medijskem kanalu, družabnem omrežju X, se navdušuje nad »natančnimi« napadi, poobjavlja posnetke eksplozij in vojaške operacije opisuje kot nekaj nujnega za mir na svetu. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je recimo čestital za odločitev, da bombne napade na Iran začnejo izvajati tudi ZDA, prav tako pa mu je čestital za sijajno zadete tarče. A vse to dogajanje bo imelo znane posledice. Z veliko verjetnostjo lahko napovemo vsaj eno, ki bo vplivala tudi na Slovenijo. To je prihod beguncev iz Irana.

  • Peter Petrovčič

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Svet

    Bi bilo modro kriminalizirati zanikanje podnebnih sprememb?

    International Panel on the Information Environment (IPIE) je mlada organizacija, v kateri so združeni številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem, informacijami, dezinformacijami. Pred dnevi so predstavili poročilo o stanju obveščenosti o podnebnih spremembah. V njem so ugotovili, da dezinformacije, zavajanje in lažne novice na tem področju upočasnjujejo in preprečujejo nujne ukrepe za boj s podnebnimi spremembami.

  • Peter Petrovčič

    27. 6. 2025  |  Mladina 26  |  Svet

    Nespodobni predlog

    Pred mesecem, 22. maja, je skupina evropskih voditeljev napisala javno pismo, ki je v resnici poziv Evropskemu sodišču za človekove pravice. V njem ga pozivajo, naj zniža standarde varovanja človekovih pravic, kadar gre za državljane tretjih držav, begunce, migrante, in s tem evropskim državam olajša izvajanje strožjih protimigracijskih politik.

  • Peter Petrovčič

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Svet

    Svet Evrope poziva Slovenijo, naj posebej zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik

    Svet Evrope se je v svojem šestem poročilu o Sloveniji osredotočil na izvajanje zaščite manjšinskih jezikov. Državi predlagajo, naj dodatno zaščiti hrvaški, srbski in nemški jezik ter s tem izboljša zaščito teh treh manjšinskih skupnosti. Slovenija se že desetletja brani, da njen ustavni koncept zaščite manjšin temelji na »avtohtonosti«, in ker sta kot avtohtoni priznani le italijanska in madžarska manjšina, sta le ti dve upravičeni do posebne zaščite. Preživeti koncept, ki (narodnostne) manjšine razlikuje na podlagi avtohtonosti, sicer država uporablja tudi na drugih področjih, recimo glede romske manjšine. Do romskega svetnika so upravičeni le Romi v občinah, kjer naj bi bila njihova poselitev avtohtona, ne pa drugje. Na ta način so, med drugim, brez formalnega stika z nehumanimi občinskimi oblastmi tudi ribniški Romi, kjer zadnja leta spremljamo največje napetosti med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom.

  • Garant sive ekonomije

    Standardna klasifikacija dejavnosti je poseben sistem, po katerem so v Sloveniji razporejene vse dejavnosti. Ta sistem vodi državna agencija za javne evidence – Ajpes. Zakaj je to pomembno? Standardna klasifikacija vsebuje razporeditev različnih gospodarskih dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj regulirane. To pomeni, da je za opravljanje določene dejavnosti treba izpolnjevati več ali manj pogojev, biti za določeno delo bolj ali manj usposobljen in tako naprej. So pa tudi dejavnosti, ki so povsem neregulirane in za njihovo registracijo ni treba izkazati nikakršnega predznanja. Mednje, presenetljivo, v Sloveniji sodi tudi dejavnost z oznako N69.200, ki vključuje »računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje«. In kakšne so posledice (ne)ureditve tako občutljive dejavnosti?

  • Kje končajo volilni imeniki?

    Volilni imenik posameznega volišča je precej velika in debela pola papirja, na kateri so izpisani prav vsi volivci, ki glasujejo na tem volišču. Tisti, ki se glasovanja udeležijo, se morajo v polo ob svojem imenu podpisati. Pri tistih, ki so glasovali predčasno ali kje drugje, se to vpiše in pri volivcih, ki se glasovanja niso udeležili, ostane ta prostor prazen.

  • Čas je že, da se z zakonom prepove klanje lipicancev za meso

    Kobilarna v Lipici vsako leto maja praznuje Dan lipicanca v spomin na ustanovitev najstarejše še delujoče evropske kobilarne, ki so jo Habsburžani ustanovili pred 445 leti. Z idiličnimi zelenimi travniki, posejanimi s sadnim in okrasnim drevjem in obdanimi z neskončnimi belimi ograjami, kobilarna danes velja za enega izmed ponosov in narodnih simbolov Slovenije. Pred dobrima dvema letoma je bila lipiška reja konj vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kaj pa njeni (in naši) konji, lipicanci, ki jih upodabljamo na znamkah, kujemo v kovance in jih podarjamo svetovnim voditeljem? Kako se godi njim?