Peter Petrovčič
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
Tako kot 25.671 ljudi je bil tudi Budimir Vuković kmalu po osamosvojitvi izbrisan. A čeprav je od takrat minilo že 26 let in čeprav je izbris evropsko sodišče za človekove pravice spoznalo za sistematično kršitev človekovih pravic, Vuković še vedno nima urejenega statusa. Po 40 letih bivanja v Sloveniji je končal med brezdomci.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
Ustavno sodišče je v odločbi o referendumu o drugem tiru – ta je bila podlaga za kasnejšo razveljavitev referenduma na vrhovnem sodišču – odredilo, da ponovno glasovanje, če je referendum razveljavljen, razpiše državna volilna komisija. Gre za izvedbeni in ne na volitvah izvoljeni organ – nosilec politične oblasti, kot je državni zbor, ki ima pravico in pristojnost razpisovanja ljudskih glasovanj. Je sodišče s tem poseglo v ustavno določena razmerja moči med različnimi vejami oblasti?
-
Dr. Aleš Završnik, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Aleš Završnik je avtor številnih del o rabi velikega podatkovja, algoritmov in umetne inteligence v kazenskem pravu. Do teh novih tehnologij je, drugače od precejšnega dela strokovne javnosti, kritičen. Opozarja, da algoritmi v kazenskem pravu niso nujno nekaj slabega, žal pa večinoma pomenijo pozitiven prispevek zgolj v kazenskih sistemih, ki so že tako slabi, da jim ni več druge pomoči. Enako, če ne še bolj, pa je po njegovem mnenju sporna raba oziroma zloraba teh tehnologij v politiki, saj omogoča »kupovanje« volitev.
-
»Istrske ribiče zastopa bivši slovenski minister, slovenske pa bivši puljski policist,« so prispevek o izbranih odvetnikih za hrvaške ribiče pred slovenskimi sodišči in slovenske pred hrvaškimi naslovili v časniku Glas Istre. Odločitev, kdo bo zastopal ribiče na eni in drugi strani meje v novi realnosti arbitražne razsodbe, je bila v rokah obeh vlad. Kako sta izbirali in kako izbrali?
-
Slovensko zastavo bo na odprtju zimskih olimpijskih iger nosila smučarska tekačica Vesna Fabjan in ne biatlonec Jakov Fak, ki se je tej časti odpovedal zaradi nasprotovanja dela javnosti, češ da za to vlogo ni primeren, ker je po rodu Hrvat. Nasprotovanju Fakovi vlogi na čelu slovenske reprezentance so na spletu in v medijih sledile številne izjave podpore – tako s strani anonimnih piscev spletnih komentarjev kot vidnih javnih, tudi političnih osebnosti, a so bili ti zapisi pogosto enako nestrpni do drugačnih, do tujcev, do Neslovencev. Če ne še bolj.
-
Kazenske ovadbe v ljubljanski Operi
Zoper vodstvo oziroma odgovorne v ljubljanskem javnem zavodu SNG Opera in balet je bila na tožilstvo podana kazenska ovadba, ker so prikrili delovno nesrečo, ki se je zgodila pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi.
-
»Na podlagi vseh zbranih podatkov bodo evidentirani značilni pojavi pri urejanju romskih naselij ter zanje predlagane možne rešitve in ukrepi, ki so potrebni, da bodo Romom zagotovljeni primerljivi stanovanjski pogoji,« je sklenila vlada na drugi letošnji seji. Zatrditi kaj takega po celotnem mandatu brezbrižnosti in hkrati nekaj mesecev pred volitvami ni le nedostojno, pač pa že kar žaljivo do manjšine, ki šteje okoli deset tisoč ljudi, katerih velika večina še vedno živi v popolni socialni izključenosti, revščini in bedi, stran od oči javnosti, za zidovi romskih naselij.
-
»Cerebralni bankrotiranec« je homofobnega poslanca Srečka Prijatelja leta 2005 imenoval novinar Mladine Jure Aleksič. Po vrsti obsodb pred slovenskimi sodišči je desetletje kasneje šele evropsko sodišče za človekove pravice razveljavilo obsodbe in novinarjeve besede v danem kontekstu umestilo znotraj svobode govora. Primer odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil pred slovenskim sodiščem kaznovan za ostre besede, izrečene v postopku obrambe enega svojih varovancev, je zelo podoben. Tudi njegovo kazen je kot pravilno potrdilo slovensko ustavno sodišče, nazadnje pa razveljavilo evropsko.
-
»Namen pravosodnih policistov ob vhodu v sodno palačo ni zagotavljanje varnosti, ampak poniževati določene, v glavnem vse sodnike. Jih poniževati, delati razlike, sodnike narediti ponižne,« je pred dnevi dejal nekdanji ustavni, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec. Ponovno je, tokrat na nacionalni RTV, spregovoril o incidentu s pravosodnim policistom, ki se je zgodil pred časom pri vhodu v sodno palačo v Ljubljani, in spet predstavil svoje videnje tega dogodka.
-
»Rome je treba socializirati in skozi denarno in socialno politiko pripeljati do tega, da bodo otroke pošiljali v šolo. Da v primeru, če tega ne bodo storili, ne bodo dobili otroškega dodatka,« je rešitev t. i. romske problematike, revščine in socialne izključenosti Romov, ki je najočitnejša na jugovzhodu Slovenije, pred časom predlagal župan občine Krško Miran Stanko.
-
V torek so poslanci odločali o predlogu ustavne obtožbe zoper premiera Mira Cerarja, ker je pokazal vsaj malo razumevanja za posebni položaj, v katerem se je znašel sirski prosilec za azil Ahmad Šami. Oziroma ker je napovedal, da bo vlada Šamiju omogočila bivanje v Sloveniji, in s tem (kot mu očitajo vlagatelji obtožbe iz SDS) posegel v pravnomočne odločbe upravnih organov in sodišč.
-
Orientalsko-balkanska Slovenija
Nekdanji ustavni, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec se je pred časom zapletel v incident z enim od pravosodnih policistov, ki varujejo sodno palačo v Ljubljani. Za božič je napisal kolumno za spletni portal Iusinfo, v njej pa je, namesto da bi se pravosodnemu policistu opravičil za vzvišen odnos, zapisal, da vloga pravosodnih policistov v sodni palači »ni varovati in biti na uslugo sodnikom, pač pa, nasprotno, poniževati sodnice in sodnike, ki si v svoj, sodni dvor namesto skozi stranski vhod (vhod za ’služinčad’) drznejo vstopiti skozi glavni vhod«.
-
Ministrstvo za notranje zadeve se je sklicevalo na sodne odločbe, češ da mu zapovedujejo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija na Hrvaško, zdaj pa ima samo težave s sodnimi odločbami. Upravno sodišče mu je naložilo, da mora ponovno odločiti o Šamijevi prošnji za azil in da mu mora tudi nemudoma vrniti pravice, ki jih ima kot prosilec, ki so mu jih (nezakonito) odvzeli takoj po neuspešnem poskusu deportacije konec lanskega leta.
-
Ob menjavi dveh tretjin ustavnih sodnikov v preteklem letu se o nobenem novem ustavnem sodniku ni govorilo toliko kot o domnevnem čudežnem dečku slovenskega pravnega sveta, mladeniču z dvema (tujima) doktoratoma in predavatelju na Harvardu – Klemnu Jakliču. Tedaj so eni trdili, da ni bolj vrhunskega pravnega strokovnjaka, ki bi bil sin slovenske matere. Drugi pa so opozarjali, da je politično oziroma politikantsko ter tudi osebnostno sporen kandidat in kot tak povsem neprimeren za tako občutljivo funkcijo in tako majhen kolektiv, ki ima končno besedo pri najpomembnejših vprašanjih v družbi.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Krepitev protibegunske politike
Leto se z vidika pravic beguncev, ki spadajo med temeljne človekove pravice, ni začelo obetavno. Državni zbor je januarja na predlog koalicije sprejel verjetno najspornejši zakon v svežnju zakonodaje za zaostritev protibegunske politike – novelo zakona o tujcih. Ta predvideva, da lahko Slovenija zapre meje in onemogoči vlaganje prošenj za azil brez izjem vsem prosilcem, če državni zbor presodi, da begunci pomenijo »nevarnost za obstoj države«.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je javnost pred dnevi opozoril, da je Mestna občina Ljubljana zavrnila možnost, da bi se na ljubljanskih Žalah pokopali posmrtni ostanki iz množičnega grobišča v Iški vasi, kjer je bilo najdenih 53 okostij med drugo svetovno vojno pobitih Romov. Stanje je označil za »komunajzersko anarhijo«.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik (izvoljen na predlog SDS) Jan Zobec se je pred dnevi zapletel v incident z enim od pravosodnih policistov, ki varujejo glavni vhod v sodno palačo na Tavčarjevi v Ljubljani. O dogodku je javnost obvestil v pismu in opozoril, da je nad njim, vrhovnim sodnikom, pravosodni policist na vrhovnem sodišču brez pravega razloga uporabil prisilne ukrepe in izvedel policijsko nasilje v obliki odvzema prostosti. A ugotovitve posebne komisije, ki je bila na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ustanovljena za preiskavo dogodka (in je pregledala tudi posnetke varnostnih kamer), kažejo precej drugačno sliko.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
Žrtve holokavsta in partizanskega nasilja
Romov ne mara nihče, nikoli jih ni. Med drugo svetovno vojno so bili zaradi svoje drugačnosti žrtve nacističnega holokavsta na eni strani in žrtve partizanskega nasilja na drugi. Še dandanes, 75 let kasneje, ko se izkopavajo množična grobišča, kamor so partizani zakopali celotne družine pobitih Romov, ni nič drugače.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Karantanski panter je v zadnjih letih v narodovo zavest vstopil predvsem prek različnih »domoljubnih« društev, ki so si ga izbrala za simbol in z zastavami z njegovo podobo mahajo na »domoljubnih« shodih. A karantanski panter je tudi eden izmed uradnih državnih simbolov, saj ga že od osamosvojitve na uniformah nosijo pripadniki specialne enote policije.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
»Portret Ahmada na pročelju stavbe ZRC SAZU je izraz skupine, ki si želi podrejanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njenega videza nečemu, s čimer se člani akademije ne strinjamo. Gre za ideološke intrige in je izraz mišljenja, ki ne sodi na pročelje akademije. To je provokacija za akademike,« je po poročanju televizije SDS Nova24 portret sirskega begunca na pročelju stavbe ZRC SAZU komentiral pesnik Niko Grafenauer.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Ustavno sodišče ustavilo rušenje romskih domov
»Čutim olajšanje, ki pa bo dokončno, ko bo vse uradno in ne bo več dvomov. Želim legalizirati hišo, odkupiti parcelo, tako da bo vse v skladu z zakonom in da bom lahko tudi naprej gradil, saj bi rad otrokom v zgornjem delu hiše, ki še ni končan, uredil stanovanje,« se je na odločitev ustavnega sodišča, da izreče moratorij na rušenje romskih domov, odzval Mitja Novak iz romskega naselja Dobruška vas, ki se je s tem vprašanjem obrnil na ustavno sodišče.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Štirinajst dni je tega, kar so na ministrstvu za notranje zadeve pohiteli s postopkom deportacije sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, da bi preprečili seznanitev javnosti z njegovim posebnim položajem na tiskovni konferenci, ki jo je bil sklical. Zdaj z deportacijo spet hitijo, da bi preprečili poroko tu živečega Nigerijca s slovensko državljanko.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Slovenska policija je dobila nov vodni top, specialno vozilo za nadzor in razganjanje množic.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Družba
Vzpostavitev varnih območij, kjer bodo prepovedani protesti proti splavu
Bomo tudi v Sloveniji dobili t. i. varna območja v okolici ustanov, kjer se opravljajo splavi, območja, znotraj katerih bo prepovedano protestirati proti pravici do splava? Recimo v okolici ljubljanske porodnišnice?
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Politika
Sodišče podaljšalo agonijo filharmonikov
Na ureditev razmer v Slovenski filharmoniji, ki naj bi jo prinesla razrešitev direktorja Damjana Damjanoviča, bo treba še počakati. Čeprav zaradi spora med direktorjem in zaposlenimi trpi ugled ustanove in delo že dlje stoji, je sodišče odločilo, da Damjanovič (minister za kulturo ga je pred časom vendarle razrešil) ostaja na položaju. Tako je odločilo tudi ali predvsem zato, ker ministrstvo v sodnem postopku ni obrazložilo nepopravljivih posledic za javni interes, če bo Damjanovič še naprej vodil ustanovo, oziroma ni odgovorilo na njegovo zahtevo po začasnem zadržanju razrešitve.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Politika
Zakaj se sovražni govor ne preganja?
Zakaj se v Sloveniji sovražni govor kazensko ne preganja, kljub temu da gre za družbeno eno najnevarnejših kaznivih dejanj? Zakaj je hujskanje zoper vse vrste drugačnosti dovoljeno in postaja povsem sprejemljivo? Kje so razlogi za to, ko pa bi glede na razširjenost sovražnega govora pričakovali odločen poseg države, ki je po ustavi in mednarodnih konvencijah zavezana k varovanju vsakovrstnih manjšin in deprivilegiranih skupin? Jasen odgovor na to vprašanje ponuja aktualna izdaja Časopisa za kritiko znanosti, ki nosi naslov Sovražni govor.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Družba
Prepovejte molitev proti splavu!
Pred časom je o protestih zoper splav oziroma o »molitvah za življenje«, ki jih pred ljubljansko porodnišnico izvaja društvo Zavod božji otroci, ustavni pravnik Andraž Teršek zapisal, da bi jih lahko prepovedali oziroma omejili. Po njegovem mnenju so takšni shodi del pravice do svobode govora, le da jih morajo pristojne lokalne ali državne oblasti omejiti v takšnem obsegu, da ne kršijo ustavne pravice žensk do splava. Točneje, nasprotniki pravice do splava lahko protestirajo, a ne pred tistimi ustanovami, ki jih s tem namenom obiskujejo ženske.
