Peter Petrovčič
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Družba
Ustavno sodišče je konec lanskega leta prepovedalo uporabo uklonilnega zapora, s katerim je država dolga leta izvajala pritisk na storilce prekrškov, naj plačajo kazen. To pa še ne pomeni, da je uklonilni zapor, ki je bil v desetih leti izrečen več kot deset tisoč neplačnikom, preteklost.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Po uvedbi novega (še tretjega) praznika v spomin na osamosvojitev, ki je bil nedavno potrjen v državnem zboru, bodo zavedni poslanci ob vsakem začetku redne plenarne seje odslej morda vzneseno stali v klopeh ob izvajanju slovenske himne. Vlada Janeza Janše še kar vztraja pri ideološkem pretiravanju z domoljubjem … Pardon, vlada Mira Cerarja seveda.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Politika
Preiskava pri predsedniku vlade
Poslanec ZaAB Jani Möderndorfer je po odmevni policijski akciji v državnem zboru in vladi protestiral, da gre za kršitev zakonodaje, da sme policija v državni zbor le pod določenimi pogoji, ki v primeru preiskave poslanke in predsednice ZaAB Alenke Bratušek niso bili izpolnjeni. Pa se to ni zgodilo prvič, tudi njegovi stranki ne. Je pa v primerjavi s prejšnjimi policijskimi akcijami v državnem zboru tokrat nekoliko težje najti razloge za vstop oboroženih policistov v prostore najvišjih predstavnikov oblasti. Ne zdi se logično, da bi koalicija zlorabila represivni državni aparat za destabilizacijo vlade. Še precej bolj kot policijska preiskava v opozicijskih poslanskih klopeh zbuja začudenje preiskava pri predsedniku vlade.
-
19. 3. 2015 | Politika
Konec nesmiselnega pregona novinarjev?
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je predstavil novelo kazenskega zakonika. Sprememb je malo, a so pomembne in potrebne, pravi minister. Kot je to običajno pri spreminjanju kazenske zakonodaje, gre za širjenje kaznivosti, za povečevanje represije. A se zdi, da gre vsaj za povečevanje represije na pravih mestih. V primeru novinarjev in žvižgačev novela zakonika represijo znižuje.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Politika
Novi začetki denacionalizacije, ki je že končana
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v času Demosove vlade, takoj po osamosvojitvi, novembra 1991. Z njim naj bi upravičencem vrnili premoženje, ki je bilo nacionalizirano po drugi svetovni vojni. Zakon je določil dveletni rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov in obljubil, da bodo odločbe na prvi stopnji izdane najkasneje v letu dni od vložitve zahtevka, postopki pa pravnomočno končani kmalu za tem. Danes, 23 let kasneje, ne le da denacionalizacija ni končana, nekateri postopki se šele začenjajo.
-
Pred dnevi se je na aktualno dogajanje v zadevi Patria (bližajočo se odločitev ustavnega sodišča) odzval vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ki je zastopal državo v zadevi Patria. V izjavi je dejal, da ustava v 14. členu in kazenski zakonik v 131. členu v skladu z načelom enakosti in enakopravnosti pred zakonom prepovedujeta razlikovanje na podlagi družbenega položaja.
-
Zavod Božji otroci je začel akcijo Molitev za življenje pred ljubljansko porodnišnico, ki bo trajala 40 dni in v sklopu katere bodo prostovoljci vsak dan med šesto zjutraj in šesto zvečer pred porodnišnico molili za vse »nerojene otroke«, za ženske, ki so se namenile opraviti splav, za tiste, ki so to že storile, za zdravstvene delavce, zaposlene v ustanovah, ki opravljajo splav. »Preprosto povedano je 40 dni ’za življenje’ povabilo, da bi stopili po poti vere in zaupali bogu, ki ve za načrte, ki jih ima z nami, da bi imeli prihodnost in upanje, da bi se v prošnji za spoštovanje življenja pridružili več kot pol milijona ljudem in bi tako pomagali reševati ogrožena človeška življenja,« pravijo organizatorji.
-
Ustavni sodniki še vedno razpravljajo o usodi obsojenega Janeza Janše in soobsojenih Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča. A brez ustavnega sodnika Jana Zobca, enega izmed najodločnejših zagovornikov nedolžnosti Janše. Sam je predlagal izločitev, ustavni sodniki pa so njegovi želji ustregli. Šla naj bi za »zagotavljanje videza nepristranskosti«.
-
Slovenija sledi zgledom iz zahodnih držav tudi v želji po čim učinkovitejšem kazenskem postopku. Čez deset, dvajset let bodo varovalke, procesna jamstva in pravice, ki so jih obdolženci in osumljenci pridobili v stoletjih, tudi v Sloveniji verjetno le še bled spomin na neke romantične čase. Na današnje čase. Zato bi vsaj danes še vedno morale veljati te civilizacijske pridobitve, ki sodobni kazenski postopek ločujejo od inkvizicije. Pa veljajo?
-
Prejšnji teden je Borut Pahor z delegacijo odpotoval na osrednjo spominsko slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, kjer je bilo interniranih 2342 zapornikov iz Slovenije, od katerih se jih je vrnilo le dobrih tisoč. S seboj je vzel predstavnike še živečih internirancev oziroma internirank. V ta namen je celo priskrbel vladno letalo falcon, sam je z osebjem tja letel z redno letalsko linijo.
-
Prejšnji teden prvič po 20 letih nismo dobili prve politično imenovane sodnice. Dobili pa smo prvo politično neimenovano sodnico. Poslanci so soglasno zavrnili imenovanje odvetnice dr. Anite Dolinšek na položaj višje sodnice. V Sloveniji sodnike volijo poslanci in po več kot 20 letih so se tokrat odločili, da kandidatke za sodnico ne bodo potrdili. Prej se je to zgodilo samo enkrat.
-
»Današnji dan je konec nekega začetka, vendar še ni konec poti. Sodba v zadevi Patria je samo ena od tisočih krivičnih sodb, ki so jih v zadnjih desetletjih izrekla slovenska sodišča,« je Janez Janša na dan, ko so ga ustavni sodniki izpustili iz zapora, pred ljubljansko sodno palačo nagovoril privržence. Mogoče je pa res, kar govorita Janša in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je že pred časom pripravil analizo delovanja sodnega sistema v Sloveniji, po njej pa so slovenski sodniki med najbolj grobimi kršilci človekovih pravic.
-
Slovenija je do prosilcev za azil ena izmed najbolj neprijaznih držav. To še vedno drži. A morda se praksa spreminja. Ustavni sodniki so po triletnem razmišljanju vendarle odpravili uklonilni zapor. Pred dnevi pa so ugodili ustavni pritožbi zastopnika prosilcev za azil Matevža Krivica in razveljavili kup sodb različnih sodišč in odločb notranjega ministrstva, ki so družino kosovskih Romov pošiljale nazaj, od koder je prišla.
-
Enakost za istospolno usmerjene?
Skoraj šest let po tem, ko se je začel pisati nov, sodoben družinski zakonik, ki naj bi med drugim podelil pravice, kakršne imajo heteroseksualni pari, tudi homoseksualnim parom, in po nič koliko drugih neuspešnih poskusih ureditve tega področja, bodo poslanci v kratkem dobili novo priložnost, da ravnajo, kot je prav.
-
Prav je, če je ustavno sodišče po zgledu starejših bratov v tujini angažirano pri varovanju človekovih pravic. Takrat mu lahko zaploskamo. Pa četudi je to dejansko njegova dolžnost. Da jo lahko izpolnjuje, je nad njim »zgolj modro nebo«, njegove odločitve pa naj bi bile dokončne.
-
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča, zdaj ustavni sodnik Ernest Petrič je lep dokaz za to, da je bila uvedba prisilnega upokojevanja, ki ga ureja zakon o uravnoteženju javnih financ (zujf), napaka. Tako je država izgubila nekatere najbolj izkušene kadre v življenjskem obdobju največje modrosti. Petrič je konec lanskega leta dopolnil 78 let in je ustavni sodnik (to bo še dobri dve leti), poleg tega predava na dveh zasebnih fakultetah in je član več uglednih mednarodnih organizacij. Pa je že davno izpolnil oba pogoja za upokojitev.
-
Kar 61 poslancev iz vrst koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS ter opozicijskih ZL in ZaAB je na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti, ki že od leta 2000 samskim ženskam onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
V zadevi Patria je bil pravnomočno obsojen nekdanji predsednik vlade, obrambni minister in predsednik vodilne stranke na desnici Janez Janša. Pa tudi njegov dolgoletni politični sopotnik, brigadir Tone Krkovič, in direktor podjetja Rotis Ivan Črnkovič. SDS je usmerila svojo pozornost izključno v »rešitev« svojega predsednika, ki ga je potem ustavno sodišče decembra (začasno) izpustilo na prostost. Njegova sodelavca v zločinu, Krkovič in Črnkovič, posameznika z nekoliko manj političnega vpliva in finančnega zaledja, pa bosta morala očitno še malo počakati.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Letos je pravosodje storilo to, kar je javnost od njega dolga leta pričakovala oziroma zahtevala. Zaprli so kar nekaj velikih rib, nedotakljivih, tukajšnjih »predstavnikov enega odstotka« … A navzven je videti, da se javnost vseeno ni odzvala z odobravanjem, pač pa s stopnjevanjem pritiska, z vsakodnevnimi protesti pred sedežem vrhovnega sodišča, z obtožbami, da sodniki kršijo človekove pravice, z zahtevami po lustraciji oziroma zahtevo po zamenjavi sedanjih sodnikov z drugimi, novimi.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
V senci »pomembnejših« tem parlamentarna skupščina Sveta Evrope pripravlja resolucijo »Prepoznavanje in preprečevanje neorasizma«. Gre za novo obliko rasizma, nekakšen odgovor na pritiske na klasični rasizem, ki je zaradi retorike skrajno desnih političnih in civilnodružbenih skupin v času gospodarske krize v Evropi spet začel pridobivati privržence. In dobili smo novi, rafinirani, prikriti rasizem. Neorasizem.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Je demokracija zdaj res rešena?
»Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru. Dobro delujoča opozicija vsakokratni izvršilni oblasti je eden od temeljev demokracije,« piše v obrazložitvi sklepa, s katerim so ustavni sodniki Janeza Janšo začasno spustili na prostost. Če je bilo v postopkih represivnega aparata, sodstva ali državnega zbora zoper Janšo karkoli narobe, bi po mnenju ustavnih sodnikov »lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta«. Ustavni sodniki sporočajo, da ne delajo posebne usluge Janezu Janši, ker bi bil Janez Janša. Ampak zato, ker je poslanec, politik. Nerodno.
