Peter Petrovčič

  • Napredek?

    »Veste, ni mi všeč, kako članek na koncu izpade,« je izrazila pomisleke glede pošiljanja podatkov o učnem uspehu romskih otrok ravnateljica ene od osnovnih šol na Dolenjskem. Z ravnateljico se lahko zgolj strinjamo, podatki o uspehu romskih otrok v osnovnošolskem izobraževanju so si vsa leta zelo podobni, slabi. Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini.

  • Krepitev občutka pravičnosti?

    Sredi julija je minister za pravosodje Goran Klemenčič potrdil, da uklonilnega zapora ne nameravajo ponovno uvesti, čeprav je ustavno sodišče to možnost dopustilo. A je hkrati dodal, da je sprememba zakona o prekrških v zelo zgodnji fazi in da je »trenutno o obstoju ali neobstoju političnega konsenza za odpravo uklonilnega zapora preuranjeno govoriti«. Svarila nismo vzeli dovolj resno, dopolnjeni predlog sprememb zakona o prekrških predvideva uvedbo »nadomestnega« zapora. Je res bistveno, kako ga imenujemo? Ni zapor pač zapor?

  • Peter Petrovčič

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Politika

    Javna sredstva za katoliške maše

    Pretekli teden so predvsem v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem potekali številni dogodki v spomin na žrtve komunizma. Tudi v Ljubljani, kjer je enega od njih pripravil študijski center za narodno spravo, ki ga vodi Andreja Valič Zver, soproga evropskega poslanca SDS Milana Zvera.

  • Peter Petrovčič

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Politika

    Tu je Slovenija?

    Po letih brezbrižnosti do dogajanja onkraj meja je Slovenija letos v skladu z načrtom evropske komisije morala privoliti v sprejetje nekaj sto beguncev, ki iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in drugih tako ali drugače nemirnih območij prihajajo v Evropo. A ti bodo začeli k nam prihajati šele konec leta. Zdaj, danes ali jutri, pa bo Slovenijo dosegel tudi prvi večji val beguncev, ki so se do sem prebili po kopnem prek Turčije in Balkana.

  • Peter Petrovčič

    21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Politika

    Tudi tokrat nismo »najboljši«

    Slovenija ni evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic. Žal, z vidika zagovornikov teze, da je slovensko pravosodje »krivosodje«, in na srečo, z vidika vseh prebivalcev države. Če kje Slovenija svojim državljanom krši človekove in ustavne pravice, je to pri socialnih in delavskih pravicah, ki pa jih evropska konvencija o varstvu človekovih pravic žal ne varuje. Ni pa Slovenije med državami, kjer se več kot izjemoma oziroma simptomatično ali celo sistematično kršijo osnovne človekove pravice, kot recimo pravica do življenja, prepoved mučenja, pravica do svobode in varnosti ali pa svoboda izražanja, svoboda mišljenja, vesti in veroizpovedi …

  • Za izenačitev

    Pred dnevi je Evropsko sodišče za človekove pravice (spet) odločilo o pravicah istospolno usmerjenih. Nasprotniki izenačevanja pravic istospolno usmerjenih s pravicami, ki jih že imajo vsi drugi, so odločitev v zadevi Oliari in drugi proti Italiji prepoznali kot argument v prid temu, da slovensko ustavno sodišče dovoli referendum o zakonu, ki ga je pred časom sprejel državni zbor in z njim izenačil pravice istospolnih in tradicionalnih parov. A dejansko je sodba argument v prid izenačevanju pravic.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Politika

    Dr. Dragan Petrovec

    Nasilje pod masko je naslov najnovejše knjige dr. Dragana Petrovca, raziskovalca na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V njej je popisal številne primere nasilja, ki smo jim vsi priča iz dneva v dan, pa ob njih gledamo stran. Recimo nasilje vodstvenega kadra nad podrejenimi v vojski, policiji, v drugih ustanovah »zaprtega« tipa, znotraj cerkve pa farmacevtsko nasilje nad »množico« domnevno duševno bolnih ljudi, nasilje večine nad manjšinami, ne nazadnje nasilje nadrejenih nad podrejenimi v slehernem podjetju … Sprašuje se, ali je res večina ljudi dobrih in le peščica slabih. Kdor prebere knjigo, ne more biti več prepričan o pravilnosti te ljudske modrosti. Zdi se celo nasprotno.

  • Peter Petrovčič

    24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Politika

    Premier

    Zgodovina ni ena, zgodovin je vedno več. Odvisno od opazovalca. Janez Janša je bil, je in bo predsednik SDS, bil je tudi predsednik vlade, dvakrat. To so dejstva, o katerih se strinjajo vsi, od tu naprej pa ni več vse tako jasno in nedvoumno.

  • Peter Petrovčič

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Politika

    Nič več uklonilnega zapora

    Ustavni sodniki so konec lanskega leta uklonilni zapor, ki ga je v preteklih desetih letih v nasprotju z ustavo prestajalo skoraj 11 tisoč ljudi, razglasili za protiustaven. A ustavni sodniki tedaj niso dejali, da gre za protiustavni ukrep, ker je nesorazmeren s hudostjo kršitve, pač pa zgolj, da bi morala biti pravila za izrekanje uklonilnega zapora jasneje določena. Politiki so pustili vrata na široko odprta, da bi uklonilni zapor z nekaterimi zakonskimi spremembami ohranila. Minister za pravosodje Goran Klemenčič pa želi zdaj ta vrata zapreti.

  • Peter Petrovčič

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Družba

    Biserbrego

    Na javni TV Slovenija so prejšnji torek začeli predvajati legendarno otroško lutkovno serijo Biserbrego. Ne zveni znano? Gre za lutkovno serijo Bisergora, sinhronizirano v romščino. So upravičene čestitke javni televiziji, da vendarle opravlja svoje z zakonom določeno poslanstvo? Morda. Morda pa tudi ne.

  • Peter Petrovčič

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Politika

    Velikolaška sprava

    Prejšnji teden je bil Pahor slavnostni govornik na eni od spravnih slovesnosti v občini Velike Lašče, kjer so postavili skupinsko znamenje v spomin na padle v NOB, talce in internirance ter hkrati tudi padle domobrance. Pahor je dejanje označil za »nekaj plemenitega in nekaj dobrega«, a plemenito spravno dejanje je bilo storjeno mimo vednosti in v nasprotju z željami ene od strani.

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Politika

    Še vedno dosmrtni zapor

    Da so nekatere anomalije v pravosodnem sistemu, kot recimo dosmrtni zapor, uklonilni zapor ali politični nadzor nad sodstvom in podobno, neprimerne času in okolju, v katerem živimo, opozarjajo številni pravni strokovnjaki. A to velja, vse dokler ne postanejo pravosodni ministri.

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Družba

    Cerkev bo kupila cerkev?

    Mariborska nadškofija se je nedavno dogovorila z upniki, da bo poplačala svoje dolgove, nastale v času, ko so se ukvarjali z vsem drugim, le z osnovno dejavnostjo ne. Del te zgodbe je tudi župnija Košaki, kjer so si dali postaviti izjemno lepo, novo in moderno cerkev, ki pa je potem niso zmogli odplačati. Zdaj bo cerkev, ki se prodaja zato, ker župnija ni plačala gradbenih del, kupila kar župnija?

  • Zmaga »segedina«

    Koliko bi plačali za nastop narodno-zabavnega ansambla? Koliko za nastop jazzovske skupine? Odgovor na to vprašanje je različen glede na glasbeni okus posameznika, gre za subjektivno vprašanje. Sazas, kolektivna organizacija za varstvo avtorjev, bi nanj lahko odgovoril objektivno. A vprašanje je, ali mu je uspelo, narodno-zabavno glasbo menda vrednoti višje kot »zahtevnejše oblike glasbe«, med katere sodi tudi jazz.

  • Ločitev

    Pred dnevi so v Grosupljem praznovali občinski praznik. Za ta namen se je tam ustavil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in blagoslovil občino. Gre za novico, ki bi spadala v rubriko bizarno, če ne bi Jamnik občine blagoslavljal na osnovni šoli. Na javni Osnovni šoli Louisa Adamiča.

  • Kaj pa slovensko ustavno sodišče?

    Ameriško vrhovno sodišče, ki opravlja funkcijo ustavnega sodišča, kot jo poznamo v Evropi, je odločilo, da je poroka ustavna pravica in zatorej velja za vse, tudi za istospolno usmerjene. Ameriški vrhovni sodniki so bili postavljeni pred isto dilemo, kot so glede referenduma o izenačitvi zakonske zveze istospolnih in heteroseksualnih parov postavljeni slovenski ustavni sodniki.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2015  |  Družba

    Ciril Ribičič

    Profesor ustavnega prava, nekdanji politik in ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič bo v očeh nekaterih vedno zadnji predsednik komunistične partije, v očeh drugih pa prenovitelj in ustavni sodnik, ki je bil pred svojim časom. Čas dela v njegovo korist, prvih je vedno manj, drugih pa vedno več. S Cirilom Ribičičem smo se tokrat nekoliko manj pogovarjali o ustavnopravnih vprašanjih, na katera se je vedno trudil najti življenjske odgovore, in več o njegovem življenju, osamosvajanju, odhodu slovenskih komunistov iz Beograda, stranki, ki se je pod njegovim vodstvom reformirala iz komunistične partije v sodobno socialdemokratsko stranko. Pa o Janezu Janši in Rogerju Federerju. In tudi o njegovem očetu Mitji Ribičiču, ki so ga po osamosvojitvi obtoževali genocida.

  • Peter Petrovčič

    26. 6. 2015  |  Mladina 26  |  Politika

    Je to mogoče?

    Lahko politike, še posebej tiste iz izvršilne veje oblasti, ministre in predsednika vlade pokličemo na odgovornost? Ne zgolj politično ali odškodninsko, pač pa tudi kazensko? In zakaj tega ne počnemo?

  • Peter Petrovčič

    26. 6. 2015  |  Mladina 26  |  Politika

    Južnjaki

    Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

  • Peter Petrovčič

    19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Politika

    Dovoljeno je vse

    Ustavno sodišče je Janezu Janši še formalno vrnilo poslanski mandat, ki ga je izgubil zaradi pravnomočne obsodbe. »Priporočam jim, da vrnejo diplome in doktorate in pridejo krave past sem v Šmarje pri Jelšah,« je poslanec SDS Vinko Gorenak sporočil skupini pravnikov, ki je za državni zbor izdelala pravno mnenje o (nez)možnosti zapornika, da je poslanec.

  • Peter Petrovčič

    19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Družba

    Ne snemaj!

    Lahko novinar ali državljan izvaja nadzor nad policijskimi postopki? Lahko ravnanje policistov fotografira, snema? Odgovor, ki ga na ta vprašanja daje ustava, je, da lahko.

  • Peter Petrovčič

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Politika

    Politično podrejanje sodstva

    Mandatno-volilna komisija državnega zbora je na predlog vladajoče SMC in s tiho podporo vseh drugih strank odločila, da poslanci ne bodo več obravnavali predlogov sodnega sveta za imenovanje sodnikov, če ti ne bodo ustrezno obrazloženi. Hkrati so (tudi tokrat združeni koalicijski in opozicijski) poslanci že drugič v kratkem času storili nekaj, kar se ni zgodilo že 20 let. Zavrnili so imenovanje že druge kandidatke za sodnico.

  • Peter Petrovčič

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Družba

    Dober dan …

    Občinski svet občine Grosuplje je potrdil mandat romskemu svetniku Brunu Brajdiču!

  • Neodvisna vladna služba

    Z novim zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja bomo dobili neodvisnega zagovornika enakosti, so se ob predstavitvi zakona pohvalili na ministrstvu za delo. Končno, čas je že bil, saj to od Slovenije zahtevajo mednarodne zaveze, zadnje leto pa tudi Evropska unija.

  • Peter Petrovčič

    29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Politika

    Kdo je tu nelegitimen?

    Državnotožilski svet, pristojen za to, da predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, se je odločil, da državnemu zboru ne bo predlagal, naj dr. Zvonka Fišerja razreši s tega položaja. Politika oziroma pravosodni minister Goran Klemenčič in vlada, ki sta nekdaj imela pristojnost predlagati razrešitev prvega tožilca, sta zdaj zvezanih rok. Zakona za potrebe razrešitve Zvonka Fišerja ne bodo spreminjali, kot predlaga SDS. Je pa minister, ki se doslej v zadevi ni želel opredeljevati, prvega tožilca pozval, naj razmisli, ali še ima potrebno legitimnost za opravljanje funkcije.

  • Peter Petrovčič

    29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Politika

    Preveč sodnikov

    Glede na zadnje poročilo evropske komisije o stanju sodstva v državah članicah EU ima Slovenija najdražji sodni sistem in največ sodnikov na prebivalca. Na to vredno rad spomni velik kritik slovenskega sodstva Vinko Gorenak.

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Politika

    Namišljeni ekstremizem?

    Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v poročilu o delu za lansko leto po besedah njenega predsednika Branka Grimsa (SDS) med drugim ugotovila, da nasilja na vseslovenskih ljudskih vstajah pred državnim zborom niso izzvale organizirane ekstremistične skupine. Presenetljivo, vsaj na tretji vseslovenski ljudski vstaji so vsaj eno organizirano skupino skrajnežev, ki je izzvala obračun s policijo, posnele številne kamere. Da se je to zgodilo, je ugotovila tudi parlamentarna preiskovalna komisija v prejšnjem sklicu državnega zbora.

  • Peter Petrovčič

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Politika

    Neučinkovita zaščita sodišča

    Protesti pred sodišči v »razvitih« demokracijah niso nič nenavadnega. Tak je bil splošen pomirjujoč ton, s katerim so številni mirili strasti, da vsakodnevni protesti Odbora 2014 za zaščito Janeza Janše pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani ne bi dobili širših in nepredvidljivih razsežnosti.

  • Peter Petrovčič

    15. 5. 2015  |  Mladina 20  |  Politika

    Politiki izsiljujejo tožilce

    Zdi se, da državnotožilski svet ne bo imel težkega dela. Glede na vse, kar so v preteklosti počeli politično imenovani in politično motivirani Fišerjevi predhodniki, pa niso bili razrešeni, ena napačna razlaga zakonske določbe oziroma ena napačna zaposlitev na tožilstvu res ne bi smela biti razlog za razrešitev prvega tožilca. Tudi Fišerjeva neposredna predhodnica Brezigarjeva ni bila razrešena, ker je svoji desni roki izplačevala previsoko plačo, pač pa je priznala »napako« in jo popravila. Tako kot je to storil Fišer, ko je svojo desno roko, Boštjana Škrleca, na mesto direktorja vrhovnega tožilstva v drugo zaposlil v skladu s sodbo upravnega sodišča in pravim zakonskim členom. Zoper Fišerja, v nasprotju z njegovimi predhodniki, niti politika niti stroka nimata vsebinskih očitkov o njegovem vodenju tožilstva. A kljub temu odločitev državnotožilskega sveta ne bo enostavna. Minister za pravosodje Goran Klemenčič jim je namreč večkrat, nazadnje tudi prek nacionalne TV, sporočil, kaj pričakuje od njih oziroma jim sporočil, naj se zavedajo posledic svojih odločitev.

  • Peter Petrovčič

    15. 5. 2015  |  Mladina 20  |  Družba

    Manj obsodb v Strasbourgu?

    Predlog spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij prinaša številne »manjše spremembe in dopolnitve«, so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Že samo ena »manjša« sprememba utegne znižati znesek odškodnin, ki jih Slovenija plačuje zaradi obsodb evropskega sodišča za človekove pravice, zaradi katerih je doslej plačala več kot 160 tisoč evrov.