Peter Petrovčič
-
Slovenija je do prosilcev za azil ena izmed najbolj neprijaznih držav. To še vedno drži. A morda se praksa spreminja. Ustavni sodniki so po triletnem razmišljanju vendarle odpravili uklonilni zapor. Pred dnevi pa so ugodili ustavni pritožbi zastopnika prosilcev za azil Matevža Krivica in razveljavili kup sodb različnih sodišč in odločb notranjega ministrstva, ki so družino kosovskih Romov pošiljale nazaj, od koder je prišla.
-
Enakost za istospolno usmerjene?
Skoraj šest let po tem, ko se je začel pisati nov, sodoben družinski zakonik, ki naj bi med drugim podelil pravice, kakršne imajo heteroseksualni pari, tudi homoseksualnim parom, in po nič koliko drugih neuspešnih poskusih ureditve tega področja, bodo poslanci v kratkem dobili novo priložnost, da ravnajo, kot je prav.
-
Prav je, če je ustavno sodišče po zgledu starejših bratov v tujini angažirano pri varovanju človekovih pravic. Takrat mu lahko zaploskamo. Pa četudi je to dejansko njegova dolžnost. Da jo lahko izpolnjuje, je nad njim »zgolj modro nebo«, njegove odločitve pa naj bi bile dokončne.
-
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča, zdaj ustavni sodnik Ernest Petrič je lep dokaz za to, da je bila uvedba prisilnega upokojevanja, ki ga ureja zakon o uravnoteženju javnih financ (zujf), napaka. Tako je država izgubila nekatere najbolj izkušene kadre v življenjskem obdobju največje modrosti. Petrič je konec lanskega leta dopolnil 78 let in je ustavni sodnik (to bo še dobri dve leti), poleg tega predava na dveh zasebnih fakultetah in je član več uglednih mednarodnih organizacij. Pa je že davno izpolnil oba pogoja za upokojitev.
-
Kar 61 poslancev iz vrst koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS ter opozicijskih ZL in ZaAB je na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti, ki že od leta 2000 samskim ženskam onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
V zadevi Patria je bil pravnomočno obsojen nekdanji predsednik vlade, obrambni minister in predsednik vodilne stranke na desnici Janez Janša. Pa tudi njegov dolgoletni politični sopotnik, brigadir Tone Krkovič, in direktor podjetja Rotis Ivan Črnkovič. SDS je usmerila svojo pozornost izključno v »rešitev« svojega predsednika, ki ga je potem ustavno sodišče decembra (začasno) izpustilo na prostost. Njegova sodelavca v zločinu, Krkovič in Črnkovič, posameznika z nekoliko manj političnega vpliva in finančnega zaledja, pa bosta morala očitno še malo počakati.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Letos je pravosodje storilo to, kar je javnost od njega dolga leta pričakovala oziroma zahtevala. Zaprli so kar nekaj velikih rib, nedotakljivih, tukajšnjih »predstavnikov enega odstotka« … A navzven je videti, da se javnost vseeno ni odzvala z odobravanjem, pač pa s stopnjevanjem pritiska, z vsakodnevnimi protesti pred sedežem vrhovnega sodišča, z obtožbami, da sodniki kršijo človekove pravice, z zahtevami po lustraciji oziroma zahtevo po zamenjavi sedanjih sodnikov z drugimi, novimi.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
V senci »pomembnejših« tem parlamentarna skupščina Sveta Evrope pripravlja resolucijo »Prepoznavanje in preprečevanje neorasizma«. Gre za novo obliko rasizma, nekakšen odgovor na pritiske na klasični rasizem, ki je zaradi retorike skrajno desnih političnih in civilnodružbenih skupin v času gospodarske krize v Evropi spet začel pridobivati privržence. In dobili smo novi, rafinirani, prikriti rasizem. Neorasizem.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Je demokracija zdaj res rešena?
»Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru. Dobro delujoča opozicija vsakokratni izvršilni oblasti je eden od temeljev demokracije,« piše v obrazložitvi sklepa, s katerim so ustavni sodniki Janeza Janšo začasno spustili na prostost. Če je bilo v postopkih represivnega aparata, sodstva ali državnega zbora zoper Janšo karkoli narobe, bi po mnenju ustavnih sodnikov »lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta«. Ustavni sodniki sporočajo, da ne delajo posebne usluge Janezu Janši, ker bi bil Janez Janša. Ampak zato, ker je poslanec, politik. Nerodno.
-
12. 12. 2014 | Politika
Janša izpuščen, ker je politik
Posodobljeno s slikami shoda pred vrhovnim sodiščem.
Janez Janša bo spal doma. Ustavni sodniki so ga začasno izpustili, dokler ne sprejmejo dokončne odločitve o njegovi ustavni pritožbi zoper obsodbo v zadevi Patria. In sicer ne zgolj zato, ker bi bil kot zapornik po nepotrebnem zaprt v primeru, da sodbo razveljavijo. Ampak zato, ker je politik. -
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
Nekdanji ustavni sodnik, ki je napisal največ ločenih mnenj med vsemi ustavnimi sodniki doslej, pravi, da ga ločena mnenja treh ustavnih sodnikov v zadevi Patria niso prepričala. Čeprav je tudi sam sodeloval pri pripravi enega izmed pravnih mnenj (glede poslanskega mandata Janeza Janše), opozarja, da se vsi skupaj, predvsem pa ustavno sodišče, odločno preveč ukvarjamo s pravicami enega obsojenca. Medtem namreč, dodaja Ribičič, na tisoče ljudi, ki morajo v zapor zaradi nezmožnosti plačila kazni za še tako nepomemben prekršek, že leta čaka na odločitev ustavnega sodišča.
-
11. 12. 2014 | Politika
Tone Krkovič ni v zaporu, ker je na dopustu?!
Ustavni sodniki so odločali (odločitve še niso sprejeli) o ustavni pritožbi zaprtega Janeza Janše v zadevi Patria, oziroma o njegovem predlogu, da ga do dokončne odločitve v zadevi (začasno) izpustijo na prostost. Njihova odločitev pa utegne prejudicirati tudi odločitve glede ustavnih pritožb soobsojenih, upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča in poslovneža Ivana Črnkoviča.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Politika
Višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega v primeru Perčič proti SDS in s tem postavilo standarde glede označevanja ljudi za sodelavce organov totalitarnega režima, ki so kršili človekove pravice.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Družba
Najhujša kazen za najmanjši prekršek
Novi minister za pravosodje Goran Klemenčič z napovedjo nekaterih prednostnih gasilskih ukrepov v pravosodju, med katere sodi tudi odprava uklonilnega zapora, ni presenetil. Navsezadnje je bil, še preden je začel opravljati funkcijo, med kritiki tega »ukrepa za izboljšanje plačilne discipline na področju prekrškov«, ki pa je teoretično in praktično po čisto vseh merilih najstrožja kazenska sankcija. Uklonilni zapor je zapor.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Politika
Novi minister za pravosodje Goran Klemenčič je pred potrditvijo v državnem zboru napovedal, da sodstvo ne potrebuje nedomišljenih sprememb, tudi ne nujno hitrih, potrebuje pa korenite spremembe. Dva meseca kasneje je prav tako v državnem zboru napovedal, da bo do konca leta poslancem poslal sveženj zakonskih sprememb sodne zakonodaje, da bi se pospešilo sojenje na prvi stopnji.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Slovenski sodniki množično kršijo človekove pravice in si eden drugemu v skladu s pregovorno cehovsko solidarnostjo krijejo hrbet, da lahko še naprej delajo slabo in počasi. In seveda, da lahko še naprej kršijo človekove pravice. Tako pravi ulica ob popoldnevih pred sodno palačo v Ljubljani. A poskusi vplivanja na sodstvo tudi drugod po Evropi niso nekaj neobičajnega. Kot v Sloveniji jih tudi drugod po Evropi običajno motivira politika. In kot po pravilu se izkaže, da zanje ni podlage v realnosti. Analiza posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope o ocenjevanju dela sodnikov in kvaliteti pravice, ki iz tega izhaja, to potrjuje.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Politika
Slovenija je ena izmed držav, ki so do prosilcev za azil dokaj neprijazne. V letih po osamosvojitvi je sicer pokazala primeren odnos do beguncev, ki so zaradi vojne bežali predvsem iz Bosne, kasneje pa je azilno politiko precej zaostrila. Do novodobnih beguncev nima več sočutja. Eden od številnih primerov, ki kažejo na to, je primer romske družine Asani s Kosova.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Politika
Slab ali dober teden za pravno državo?
Prejšnji teden so bile v vrhovno sodišče uprte številne oči, ne le oči podpornikov Janeza Janše, ki protestirajo pred sodiščem. Tudi v praksi je začela veljati odločitev vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo pravnomočno sodbo zoper tri napadalce, ki so pred leti z baklami in s kamenjem napadli do istospolno usmerjenih prijazni lokal Cafe Open. Poleg tega so vrhovni sodniki iz zapora predčasno izpustili nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža. Dokaz, da slovenska sodišča res kršijo človekove pravice in da je pravna država zgolj floskula?
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
»Evropsko sodišče danes: Prepoved opravljanja funkcij bivšim udbovcem je skladna z Evropsko konvencijo,« je pred dnevi tvitnil dr. Jurij Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru. Lustracijo že nekaj mesecev zahtevajo podporniki Janeza Janše, ki vsak dan protestirajo pred sodiščem.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
Nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je bil obsojen na skoraj šest let zapora, je bil nekaj dni po prihodu v centralni zapor na Dobu premeščen na enega od oddelkov s sproščenim režimom varovanja, točneje na polodprti oddelek Slovenska vas. Ni edini: Bine Kordež, Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič so prav tako deležni takšnega »privilegija«. Res je, vsi, tudi Šrot, so na prestajanje kazni prišli prostovoljno, a zoper Boška Šrota poteka sojenje v še eni kazenski zadevi, pri drugih pa sojenj v kakšnih novih kazenskih zadevah (še) ni.
