
Marcel Štefančič jr.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kultura | Film
Gotovo se spomnite vseh tistih mračnih antiutopij, ki se dogajajo v globoki prihodnosti: svet je običajno povsem razdejan in opustošen, klima je uničena, zelenja ni več, ljudje so apatični in mazohistični, vse je umazano, sivo in zatohlo. In ko to gledate, si rečete: kakšne svinjarije so počeli v prihodnosti! Uničili so sami sebe! Problem je kakopak v tem, da ta svet prihodnosti ni tak zaradi prihodnosti, ampak...
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kultura | Film
Če ste videli film E.T., potem veste, kaj se zgodi, ko se nenadoma in sunkovito srečata otrok in vesoljska pošast: drug drugega se na smrt prestrašita. Razlika je le v tem, da se v animaciji Kako izuriti svojega zmaja nenadoma srečata vikinški najstnik Viki (Jay Baruchel/Primož Forte) in zmaj, sicer padli mladič. Jasno, takoj zatem se sprijateljita.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13 | Kultura | Film
Film Louise-Michel je posvečen Louise Michel (1830-1905), sloviti francoski - preganjani, zapirani, izganjani - anarhistki in revolucionarki, »rdeči devici«, junakinji Pariške komune, ki se je sama javila, da bi likvidirala Thiersa, grobarja Pariške komune, menda pa je načrtovala tudi atentat na Napoleona III, toda Louise (Yolande Moreau) in Michel (Bouli Lanners), junaka filma Louise-Michel, sta...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Svet
Kapitalisti vseh dežel, združite se!
Novinar Primož Cirman je v Dnevniku trenutno stanje slovenske države popisal takole: »Zadnje preiskave in splošna družbena klima tako v marsičem spominjajo na dogajanje v Italiji ob začetku devetdesetih let, ko so afere domala izbrisale politične elite, ki so državi vladale po koncu druge svetovne vojne.« Ven je potem prišel Silvio Berlusconi.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kultura | Film
Vampirji, ki so jih zadnja leta povsem zasenčili zombiji, se očitno vračajo. Somrak je bil prvi signal, TV serija True Blood je bila drugi signal, Vampirska ljubezen, posneta po romanu Johna Ajvidea Lindqvista, pa je dokaz. To, da prihaja iz Bergmanove Švedske (in da je svoj originalni naslov dobila po Morrisseyjevem štiklu Let the Right One Slip In), potrjuje, da je vampirizem več kot le vsota šokov, čekanov,...
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Kultura | Film
Ker se v Sloveniji zadnje čase vse začenja s polko, se je tudi 12. festival dokumentarnega filma začel s polko - s Polka filmom, ki ga je Dušan Moravec posnel med ameriškimi Slovenci. Ne bo ostalo pri tem. Ob ekranizaciji Doktrine šoka, ki jo je napisala Naomi Klein, vas čaka še množica dokumentarcev o agoniji Bosne, srbskem črnem humorju, nočnih pogovorih z Mojco Blažej Cirej, pariškem baletu, kitajskih...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
JCVD: Jean-Claude Van Damme stopi v poštno banko ravno sredi ropa, tako da mora to, kar je prej počel v filmih, zdaj storiti še v realnosti. Metafikcijski teater absurda. Coco Chanel: Veliko moških je bilo potrebnih, da je Gabrielle Chanel postala Coco. In če do njih ne bi imela averzije, ne bi postala logo - in ne bi je igrala Audrey Tautou.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Veronika se odloči umreti je film o Veroniki, ki se odloči umreti. Igra jo Sarah Michelle Gellar, kar ni logično - od punce, ki je preživela vse tiste TV vampirje, vse tiste h'woodske predelave japonskih pošasti, vse tiste napade morilca-s-kljuko in vse tiste Scooby Dooje, ne bi pričakovali klica na pomoč. Kajti njen poskus samomora je prav klic na pomoč, toda s twistom: ko se prebudi iz postsamomorilske kome, ji...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Spomnite se vseh tistih trilerjev, v katerih nekdo nekomu ukrade identiteto, misleč, da ga bo to odpeljalo naprej, magari do denarja, sreče in svobode (Vincijev Poker), potem pa se izkaže, da je bila ta identiteta le past, tako da je kaznovan za grehe nekoga drugega. Faše to, kar je bilo namenjeno tistemu, ki mu je ukradel identiteto. In Tzameti, črno-beli triler Gele Babluanija, gruzijskega wunderkinda na...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Da je Božji bojevnik v Kinodvoru štartal takoj za Možem, ki je premagal Amazonko, dokumentarcem o Martinu Strelu, ne preseneča - v resnici bi ju lahko povsem mirno vrteli na double-billu, kajti Božji bojevnik prav tako popisuje epsko odisejado korpulentnih ekstremistov, ki odpotujejo v »srce teme«, kjer se jim zmeša, le da tu »srce teme« ni amazonska džungla, ampak Sveta dežela, Jeruzalem v...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Profet je film o profetu novega sveta, ki so ga ustvarili 11. september, spopad civilizacij, represivna deregulacija Evropske unije, Sarkozy, divjanje prostega trga in gospodarska kriza. In Profet vam ne bo pustil, da bi to pozabili, pa četudi tega - spopada civilizacij, represivne deregulacije Evropske unije, divjanja prostega trga ipd. - eksplicitno ne omenja, toda Malik El Djebena (Tahar Rahim), mladi, deški,...
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Če hočete videti, kako bi izgledal Jason Bourne na misji v Iraku, potem si poglejte frenetično Zeleno cono, v kateri mu je ime Roy Miller. Jasno, še vedno ga igra Matt Damon, ki pa je po drugi strani še vedno videti amnezično: Miller namreč vodi eno izmed vojaških ekip, ki po Iraku - leta 2003, takoj po padcu Sadamovega režima - iščejo orožje za množično uničevanje.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Film
Rajko Grlić, hrvaški auteur, ki prihaja iz preteklosti, eden izmed jugoslovanskih wunderkindov z začetka osemdesetih (Samo enkrat se ljubi), je moral prirediti kar nekaj motovunskih festivalov, da bi pogruntal, kaj je danes filmski trend št. 1: mozaični magnolijsko-babilonski crash, v katerem si kljuko podajajo skrivnostno povezani liki, ki sedijo na vrtiljaku skupne usode.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
Uro je hladni, svinčeni, postibsenovski triler o norveškem policaju, Hansu Pettru (Nicolai Cleve Broch), rekrutu tajne policijske enote za boj proti dilerjem (URO), ki se ne ozira nazaj, kar pomeni, da slovi po svojem soliranju - po svoji muhavosti, po svoji nepredvidljivosti, po svoji neobvladljivosti. Vedno butne naprej, v akcijo, ne da bi preveril, če ima pokrit hrbet.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Družba
Oskarja za režijo je prvič dobila ženska - Kathryn Bigelow. In tudi oskarja za najboljši film je dobil film, ki ga je režirala Kathryn Bigelow - Bombna misija. Logično, boste rekli: bil je že čas - saj smo v 21. stoletju! V resnici ni nič logično. Hollywood ni v 21. stoletju - ali pa je 21. stoletje v 19. stoletju. Za začetek, kaj je donelo in odmevalo zadnje mesece? Točno: Avatar, Avatar, Avatar.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
Alica v Čudežni deželi, ki je Ljubljana ne bo videla (Vrhnika pač!), bo začudila le tiste, ki niso videli še nobenega filma Tima Burtona. Vsi ostali bodo rekli: oh, končno! Končno Burton ni posnel le alegorije Alice v Čudežni deželi, ampak stvar samo, Carrollovo Alico v Čudežni deželi! Kaj pa so bili Burtonovi filmi, če ne prav indirektne ekranizacije Alice v Čudežni deželi? Batman, Škarjeroki Edward, Willy Wonka,...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
»Ime mi je Martin Strel in naredil bom to, česar ni naredil še nihče - preplaval bom Amazonko.« Drugi v Amazonko skočijo in umrejo - Strel v njej odigra samega sebe, svojo življenjsko vlogo. Instrumental Duelling Banjos, ki ga slišimo na začetku in ki je nekoč krasil Odrešitev, ne najavi le igranja z življenjem, ampak igranje z možgani.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
Percy Jackson in olimpijci - Kradljivec strele
Pierce Brosnan kot kentaver? Uma Thurman kot Meduza? Sean Bean kot Zeus? Rosario Dawson kot Perzefona? Kevin McKidd kot Pozejdon? Točno, antični, poganski, starogrški svet je le matrica sodobnega sveta, ki mu grozi Clash of Titans, če nič hudega sluteči Percy Jackson (Logan Lerman), najstniški potomec starih grških Bogov, magične »strele« ne bo vrnil Zeusu - in to pred poletnim solsticijem.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
Če poznate Dylanov štikel Love Minus Zero/No Limit, potem se gotovo spomnite tehle treh verzov: »My love she speaks softly,/ she knows there's no success like failure/ and that failure's no success at all.« Dylan je tu lepo ujel disonanco ameriškega sna: neuspeh je največji uspeh, toda neuspeh sploh ni uspeh. In Vsi so v redu - sicer h'woodski rimejk italijanskega filma Stanno tutti bene (1990), ki je...
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kultura | Film
Če ste videli Hitchcockovo Vrtoglavico, potem se gotovo spomnite tistega vrtoglavega, stresnega stolpa, v katerem na koncu obtiči James Stewart - in če se spomnite tega stolpa, potem si lažje predstavljate, kako izgleda Scorsesejev Zlovešči otok: kot 130-minutni sturm-und-drang v tistem stolpu. Kot dolgo, agonično, pompozno opotekanje po klišeju.
-
Če ste sijajni šokumentarec Duhovi Cité Soleila, ki je bil sicer posnet pred nekaj leti in ki je zdaj končno prišel tudi v naša kina, videli že prej, pred srhljivim potresom na Haitiju, ste se gotovo vprašali: ali je od sluma Cité Soleil sploh kaj ostalo? Cité Soleil, ki velja za pojem ekstremne slumovske bede, za enega izmed najnevarnejših slumov zahodne poloble in enega izmed najbednejših...
-
Državni sovražniki: Vzpon & padec Johna Dillingerja, bančnega roparja, ki je preveč verjel filmom. Verjemite temu! Via Michael Mann. Johnny Depp & Christian Bale. Nadomestki: Bruce Willis se zapiči v zaroto, v katero so vpleteni filmi Jaz, robot, Matrica Reloaded, Stepfordske žene in Terminator 2. Plus Radha Mitchell. Tahaan: 8-letni kašmirski deček izgubi osla in dobi bombo.
-
Skrivnost, posneta po avtobiografskem romanu francoskega psihoanalitika Philippa Grimberta, se začne leta 1955 v Franciji, kjer malega Françoisa mučijo čudne sanje, medtem ko se njegova starša, Patrick Bruel & Cécile De France, utapljata v športu, v špartanski skrbi za svoji atletski telesi. Ko ju na hitro pogledate, izgledata kot častilca arijskih idealov.
-
Če si boste ogledali hardcore dokumentarec Duhovi Cité Soleila, boste videli, kako je haitski Port-au-Prince izgledal pred januarskim kataklizmičnim potresom. Toda ironično: Port-au-Prince tu ne izgleda tako, kot da je potres šele pred njim, ampak tako, kot da je potres že za njim. Orjaški slum Cité Soleil, v katerega nas potegne dokumentarec, posnet v letu, ko je predsednik Jean-Bertrand Aristide -...
-
Če ste videli Fellinijev film Osem in pol, potem boste lažje razumeli njegov rimejk, mjuzikl Devet, ki se je z Broadwaya preselil na film. Problem je kakopak v tem, da Fellini filma Osem in pol ni posnel zato, da bi ga zlahka razumeli, ampak zato, da bi sam lažje razumel sebe - svoje početje, režiranje filmov. Osem in pol je bil avtobiografski: film o Guidu Anselmiju, slavnem režiserju (Fellini via Marcello...
-
Sredi sedemdesetih je velik hit postal film Paul Kersey ne oprosti, alias Death Wish, v katerem se arhitekt (Charles Bronson), ki mu velemestni vandali ubijejo ženo in paralizirajo hčerko, prelevi v nočnega maščevalca, hladnokrvnega vigilanta, ki hodi po mestu in križarsko pobija vandale, barabe, nasilneže, kriminalce in druge kalilce velemestnega miru.
-
Amy Adams igra bostonsko princeso, ki ima vse: kariero in sanjsko, perfektno, idealno stanovanje, kot pravi stanovanju, ki ga najde na začetku filma. Poudarek je prav tu: sanjsko, perfektno, idealno stanovanje najde takoj na začetku filma, v prvih kadrih, v prvih stavkih, hja, na prvi strani scenarija. Noben napor ni potreben. Nobeno iskanje, nobena drama, nobeno delo - sanjsko, perfektno, idealno stanovanje je...
-
Clint Eastwood je Nepremagljivega posnel po sijajni knjigi Johna Carlina, nekdanjega reporterja londonskega Independenta, ki že takoj na začetku pove, kaj je pri Nelsonu Mandeli najbolj fascinantno: kako je Južno Afriko odpeljal v Utopijo. Kako je torej Južno Afriko, deželo »epske nepravičnosti«, ki je imela črnce za »insekte« in katere politični sistem je veljal za »zločin proti...
-
To morbidno fantazijo poznate: vsakdo bi rad umrl, toda ne zares, ne za ves čas, le za hip, le toliko, da bi lahko gledal svoj pogreb, da bi lahko gledal luknjo, ki jo je pustil za sabo, da bi lahko gledal žalovanje, da bi lahko gledal bližnje, ki njegove smrti ne morejo preboleti - da bi torej lahko videl, kako bi izgledalo življenje brez njega, junaka vseh, ki so ga poznali.
-
Policijski, pridevnik je romunski film o detektivu Cristiju (Dragos Bucur), birokratu z vestjo, ki dikcije Zakona enkrat za spremembo ne skuša obrniti v škodo svoje »žrtve«, ampak v njeno korist. Cristi, letargični ujetnik sive, depresivne, socialno opustošene Bukarešte, dobi namreč ovaduški »namig«, da neki gimnazijec preprodaja drogo, toda ko ga začne tajno opazovati, ne odkrije nič...