Uredništvo
-
15. 1. 2024 | Politika
»Opozicija podnebnih sprememb ne jemlje resno«
"Od njih bi pričakoval, da bodo tudi z vidika energetske samozadostnosti Slovenije podpirali rabo obnovljivih virov, vendar predvsem tistih, ki so z vidika podnebnih sprememb najbolj sprejemljivi za Slovenijo. To je predvsem raba sončne energije in v določeni meri večja raba vetrne energije. Predvsem pa geotermalne energije, ki jo vidim v prihodnosti kot enega od najpomembnejših energetskih virov."
-
15. 1. 2024 | Kultura
»Od plesalcev zahtevajo stvari, ki niso v skladu z anatomsko zgradbo telesa«
"Pri baletu moraš že med študijem pridobiti znanja, da obvladaš svoje telo – in to na pravilen način. Tako kot nekateri eksperimentirajo v sodobni operi, počnejo tudi v baletu. In potem od plesalcev zahtevajo stvari, ki niso v skladu z anatomsko zgradbo telesa. Ali pa se pretirava z vajami recimo. "
-
14. 1. 2024 | Politika
Kdo svetuje predsednici republike?
"H komu greš po nasvet, je stvar tvoje presoje. Očitno je predsednik vlade začutil, da so v Sloveniji ljudje, ki o političnih konstelacijah in dnevnopolitičnem življenju morda vedo malce več kot on sam."
-
14. 1. 2024 | Politika
»Mi imamo obratno logiko: delati manj projektov, a bolj kvalitetno in za več denarja«
"Pogosto slišimo, da več produkcij pomeni tudi več sredstev. Mi imamo obratno logiko: delati manj projektov, a bolj kvalitetno in za več denarja. Če bi se honorarji za posamezen projekt dvignili, potem ne bi bil ustvarjalec, še preden konča en projekt, z glavo že v naslednjem, ampak bi se lahko posvetil enemu projektu in bil zanj tudi dostojno plačan."
-
14. 1. 2024 | Družba
Spolni odnos proti volji nekoga ni od nekdaj kaznivo dejanje
V članku z naslovom Ne pomeni ne, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Hiram Kümper piše o tem, da spolni odnos proti volji nekoga ni od nekdaj kaznivo dejanje. "Šele v 12. stoletju so ženske dobile možnost, da njihovemu mučitelju sodijo. Toda tožb skoraj ni bilo."
-
15. 1. 2024 | Svet
Po napovedih naj bi danes zaživela ruska različica spletne enciklopedije Wikipedia, ki so jo ustvarjalci poimenovali Ruwiki. Spletna stran Ruwiki je od sredine lanskega leta delovala v t. i. beta različici, zdaj pa naj bi zaživela tudi uradno. Kot poroča ruski dnevnik Kommersant poroča je na spletni strani Ruwiki že zdaj na voljo več gesel kot v ruski različici izvirne Wikipedie.
-
12. 1. 2024 | Svet
Bo Raiven bojkotirala Evrovizijo?
Več kot 1.400 finskih glasbenih ustvarjalcev je finsko javno radiotelevizijo Yle pozvalo, naj bojkotira letošnjo Evrovizijo, v kolikor bo Evropska radiodifuzna zveza (EBU) Izraelu res dovolila udeležbo na glasbenem tekmovanju. Že decembra so podoben poziv islandski RÚV poslali tudi v Islandskem združenju skladateljev in avtorjev besedil.
-
14. 1. 2024 | Politika
Grob poseg v razmerje med izvršno in sodno oblastjo
"Odločitev o nespoštovanju odločbe ustavnega sodišča, pardon, izvršitev z zamikom, pomeni tudi grob poseg v razmerje med izvršno in sodno oblastjo. Še najlepše nam obnašanje izvršne oblasti opišejo besede 'kaj nam pa morejo'. Takšen način obnašanja izvršne oblasti predstavlja rušitev osnovnih načel demokracije in slab zgled drugim. Res je, da bi izvršitev odločbe ustavnega sodišča lahko prinesla velike težave vladi pri pogajanjih s sindikati o novem plačnem sistemu. Vseeno pa je neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča dolgoročno večja škoda kot pa trenutna otežitev pogajanj s sindikati."
-
12. 1. 2024 | Svet
»Južna Afrika je storila eno najhrabrejših dejanj«
"Južna Afrika je včeraj storila eno najhrabrejših dejanj, kar jih je v mednarodni skupnosti mogoče. Z vloženo tožbo zaradi genocida v Gazi se je postavila po robu političnemu vodstvu Izraela. Izrael je pristal tam, kjer zaradi svojih dejanj po lastni presoji nikoli ne bi smel biti. Pred sodiščem. In to zaradi najhujšega možnega zločina, ki je tudi Jude doletel v drugi svetovni vojni. Vse od leta 1948, ko se je z ustanovitvijo Izraela in sledečim etničnim čiščenjem zgodil prvi pogrom nad palestinskim prebivalstvom zaradi vzpostavljanja večjega življenjskega prostora, je za svoja dejanja ostal nekaznovan. Istega leta so države sprejele tudi konvencijo o genocidu, ki naj bi preprečila podobna grozodejstva, kot so se Judom zgodila pred 76 leti. Zaradi kršitev te konvencije z genocidnimi dejanji, ki vzpostavljajo vzorec uničevanja cele nacije, je zdaj na zatožni klopi Haaga."
-
12. 1. 2024 | Politika
»Z vlado, ki stvari spreminja, bo vedno del družbe nezadovoljen«
"Če imamo vlado, ki spreminja zadeve, potem je logično, da bo vedno del družbe nezadovoljen in bo protestiral. Ta vlada je spremenila zakon o RTV-ju, kar ni bilo lahko, celo na referendumu je morala obraniti zakon. Tudi medijskega zakona se nihče ni hotel dotakniti. Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja več kot 20 let ni nihče ukinil, ker to prinese toliko težav. Pri ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja gre za poseg v sistem, kjer se je razpaslo dvoživkarstvo v zasebnem zdravstvu."
-
12. 1. 2024 | Politika
Protest / Tudi v Ljubljani globalni dan solidarnosti z Gazo
V soboto, 13. januarja, bo potekal globalni dan solidarnosti z Gazo. Protestniki in protestnice bodo na miroljubnih shodih po celem svetu izrazili podporo Palestincem in Palestinkam. V Ljubljani bo zborovanje potekalo ob 11. uri v pred Pritličjem. Program bo raznolik, saj boste med drugim lahko slišali branje poezije in govore ter pozive političnim odločevalcem.
-
10. 1. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / ZELENI SPOPAD
V petek izide nova Mladina! V drugi letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. januarja, dalje, preberite vse o zelenem spopadu. Kako je evropski desnici uspelo boj proti podnebnim spremembah spremeniti v družbeni spopad? Več v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija nagrajenca Prešernovega sklada in našega hišnega karikaturista Tomaža Lavriča, fotografija v ozadju je delo Luke Dakskoblerja, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.
-
10. 1. 2024 | Politika
»To potezo Izraela razumem kot poskus vplivanja na demokratične in politične procese«
"To, da takšno vabilo prihaja po tem, ko je Slovenija jasno zavzela stališče miru in obsodila izraelske kršitve mednarodnega humanitarnega in vojnega prava zaradi genocida, ki trenutno poteka nad Palestinci s strani Izraela, in desetletja trajajočega apartheida, ni presenetljivo:"
-
10. 1. 2024 | Družba
»Lahko je pametovati, da je kmetijstvo eden največjih krivcev za klimatske grozote«
"Na naši kmetiji smo bili v lanskem letu tolikokrat pod vodo, da sem minulo nedeljo, ko so se zaradi velike količine padavin njive v naši dolini spet začele spreminjati v jezera, doživela panični napad. Že sam zvok dežja, ki je žuborel po žlebih in kanalih, me je spravil v nenadzorovan jok. Pa ne živim izključno od kmetijstva. A izkušnja klimatskih sprememb, ki jo na kmetijah doživljamo zadnja leta, pušča v naših telesih, v naših živčnih sistemih in v naših mislih grozljiv odtis. Lahko je pametovati, da je kmetijstvo odgovorno za tretjino globalnih izpustov ogljikovega dioksida in torej eden največjih krivcev za klimatske grozote, ki se nam dogajajo. To je res. A zelo neumno je misliti, da smo kmetijstvo zgolj kmetice in kmetje. Kmetijstvo smo vsi mi. Ti, ki to bereš, jaz, ki to pišem, in ministrica, ki se bo morala večino stvari šele naučiti."
-
9. 1. 2024 | Politika
Kaj lahko doprinese Slovenija?
"Zdi se mi, da je vloga nestalne članice tudi v tem, da si izbere nekaj posebnih tem, ki jih potem skuša lansirati v čim več točk, ki so sicer na dnevnem redu Varnostnega sveta. Od nestalnih članic, zlasti pa ne od malih držav, se ne pričakuje, da bodo z vojaško silo pripomogle k reševanju posameznih konfliktov. Uporaba prisile tudi ni vedno primerna niti učinkovita, zato je pomembno, da si Slovenija prizadeva za preventivno diplomacijo."
-
9. 1. 2024 | Družba
»Zadnjih dvajset let izobraževanje preprosto ni več in«
"Ta skrajno neambiciozen odnos do vzgoje in izobraževanja nas ne sme čuditi. Zadnjih dvajset let izobraževanje preprosto ni več 'in'. Spomnimo: prva ministrica za izobraževanje v Cerarjevi vladi je diplomirala s plagiatom; res pa so bili tedaj še taki časi, da se je morala po tednu dni ministrovanja posloviti. Njena naslednica je ob ministrovanju imela dovolj časa za dobro plačano honorarno profesorsko delo; tudi ta je odšla predčasno. Eden od ministrov za izobraževanje je najraje potoval in spal v najdražjih hotelih. Spet tretji je sedel v upravnem odboru obskurnega armenskega zdravilca. Spomnimo se predstavitve kandidata za vodenje vzgojnoizobraževalnega resorja, zdaj ministra Darja Felde v DZ. Vsakomur, ki se vsaj približno spozna na področje, je bilo jasno, da iz te ministrske moke tudi tokrat ne bo kruha. Strokovno javnost so osupnile ministrove prioritete, med njimi posebej izpostavljena potreba po digitalizaciji učiteljev in otrok od vrtca dalje, in prioritete, ki jih ni omenil, pa bi jih moral. Recimo, kako se bo ministrstvo konkretno odzvalo na temne plati digitalizacije, na v številnih raziskavah opaženo poslabšano počutje in zdravje otrok, na vse starejše učitelje ..."
-
9. 1. 2024 | Družba
Proglas / Kaj nam povzroča stalna dosegljivost?
Za konec leta smo prihranili temo, ki je izvajalce v 2023 najbolj pritegnila – Dosegljivost. Verjetno ne gre za naključje, saj delamo v eni od mnogih panog, kjer ni konkretne ločnice med delovnim in zasebnim oziroma prostim časom. Pozvali smo jih, da se v rešitvah ubadajo s stanjem stvari, vzroki zanj in z motnjami, ki nam jih stalna dosegljivost (povezanost) povzroča v fizičnem svetu.
-
8. 1. 2024 | Politika
»Od ministrice za pravosodje bi pričakovali, da razume pomen vladavine prava«
"Slovenski pravni red ne pozna instituta zamika pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča. Ministrica se mora kot pravnica tega dobro zavedati. Težko razumljivo je, da z izgovorom, da gre za kolegijski organ, pritrjuje političnim argumentom vlade, ki se je odločila za nespoštovanje roka, določenega v ustavni odločbi. Sprašujemo se, ali se ob tem zaveda, pri kako nevarnem vzpostavljanju novih standardov sodeluje. Ali torej sporoča, da vsakokratna vladajoča struktura ni zavezana k spoštovanju ustavnih odločb oziroma samovoljno odloča, če in kdaj jih bo izvršila? Od ministrice za pravosodje bi pričakovali, da je znotraj vlade tista članica, ki zagotavlja, da vlada razume pomen vladavine prava in v skladu z njim tudi deluje. Če njeni argumenti na vladi niso slišani, je po naši oceni edina pot, da na nespoštovanje temeljne pravne ureditve Republike Slovenije opozori s svojim odstopom. Le tako lahko zavaruje svojo strokovno integriteto. Sicer njena izvajanja o zavezi vladavini prava ostajajo na zgolj deklaratorni ravni."
-
8. 1. 2024 | Svet
»Slutim, da se bodo pri nas zgodili fizični spopadi«
"V državi, ki se ima za evropsko in je celo kandidatka za članstvo v Evropski uniji, si je težko predstavljati tako množične in surove manipulacije z voljo ljudstva, kot so si jih privoščili naši oblastniki. Doživeli smo vse, kar je mogoče doživeti, a bolj kot to vzbuja skrb, kako odkrito in surovo si oblast privošči vse te kršitve. Po mojem je tako odkrito in brutalno manipuliranje z volitvami zgolj odsev tega, da se na oblasti zavedajo, da zanje ne veljajo nobene omejitve."
-
7. 1. 2024 | Svet
»To, da je Zahod marginaliziral Hamas, je bila zelo huda napaka«
"Pri palestinskih volitvah leta 2006 je bilo veliko kontradiktornosti. Mednarodna skupnost, zahodne sile, kvartet (ZDA, EU, Rusija in ZN) in Izrael so volitve podpirali, podpirali so tudi udeležbo Hamasa na njih. A nihče ni pričakoval Hamasove zmage. Moram reči, da tudi mi, ki smo bili tam, tega nismo pričakovali. Videli smo stopnjo udeležbe na volitvah v Hebronu, kjer je imel Hamas močno podporo, nismo pa vedeli, da je takšna udeležba, takšna množica ljudi, ki so podpirali Hamas, pomenila, da bo Hamas zmagal. Vsi smo bili presenečeni. Po volitvah pa so Evropska unija, evropske sile in ZDA podprle Mahmuda Abasa (predsednika države Palestine, palestinske samoupravne oblasti, PLO-ja in Fataha) in Fatah ter skušale marginalizirati Hamas. To je bila zelo huda napaka."
-
7. 1. 2024 | Družba
»Izobraževanje po koncu mandatov ministra Gabra, ni več politična prioriteta«
"Ko se zgodi, da so v istem letu objavljeni rezultati treh velikih mednarodnih raziskav in vse tri pokažejo, da smo v bralni, matematični, naravoslovni in državljanski pismenosti zdrsnili tako rekoč pod raven rezultatov iz časa, ko smo te raziskave začeli izvajati, se pravi v čas pred 17 oziroma 14 leti, potem pač ne morem reči drugega kot to, da so rezultati katastrofalni."
-
6. 1. 2024 | Politika
RTV / »Kako so lahko v programskem načrtu za leto 2024 pustili Pričevalce in Spomine?«
"Če pogledate organizacijsko strukturo zavoda, vam bo hitro postalo jasno, da direktorji in tudi odgovorni uredniki in uredniki uredništev sploh ne vedo, kaj je tisto, kar je pomembno ali v njihovih očeh ali pa v očeh javnosti. Z uravnilovko se režejo različne programske vsebine, ne dodajajo se tiste, ki bi bile potrebne, in ne ukinjajo se druge, ki niso. Ne gre le za stvari, ki jih na abstraktni ravni določa zakon o RTV, gre za vseprisotno formo uravnoteževanja. Kako so lahko v programskem načrtu za leto 2024 sploh pustili dvojček oddaj, ki se imenujeta Pričevalci in Spomini?"
-
6. 1. 2024 | Kultura
»Treba je imeti rad svoj materni jezik, vendar ni nujno, da ga idealiziramo«
"Na področju slovenščine se vsekakor dogaja veliko sprememb. Ne bi rekla, da smo dosegli kakšne zelo pomembne ugotovitve v zvezi s slovenščino v zadnjem času, smo pa morda spremenili osredotočenost in odnos do slovenščine, do tega, da je materinščina sveta."
-
5. 1. 2024 | Politika
"Vloženi zakon bo poslance prisilil, da se opredelijo do ključnega vprašanja, kdo upravlja naše javno zdravstvo. Smo to volilci, ki smo glasovali za stranke, ki so dale zelo jasne obljube, da bodo krepile javno zdravstvo, skrajšale čakalne vrste ter ustavile dvoživkarstvo in korupcijo? Ali pa naše zdravstvo obvladujejo majhne skupinice posameznikov, lobistov, zasebnikov in zdravnikov v zdravniški zbornici in sindikatu Fides, ki imajo paciente za talce v boju za dodatne privilegije."
-
5. 1. 2024 | Družba
»Naša generacija se počuti, kot da ničemur več ne pripada«
"Mislim, da je treba jasno razlikovati med nostalgijo in retradicionalizacijo. Mislim, da z nostalgijo samo po sebi ni nič narobe, včasih se verjetno vsi ujamemo v nostalgične občutke. A dejstvo je, da živimo v zelo nevarnem času, ko je na delu močno dviganje konservativizma, populističnih gibanj in zahtev po retradicionalizaciji družbe. Pri tem pa ne gre več samo za nostalgičen pogled nazaj, ampak za zelo nevarno zahtevo po družbi preteklosti, za korak nazaj k nestrpnostim, normativni in patriarhalni družbi ter radikalizmu na vseh ravneh."
-
3. 1. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / NOVO POGANSTVO
V petek izide nova Mladina! V prvi letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 5. januarja, dalje, preberite vse o vplivu novodobnih šamanov na politične in poslovne odločitve. Več o novem poganstvu v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča.
-
3. 1. 2024 | Politika
»Drugi nas vidijo kot državo, ki je načelna, in to vlogo bomo poskušali odigrati«
"Ne bo lahko obdobje, ampak prav zaradi tega se veselimo, da bomo v tem kritičnem trenutku za mednarodno skupnost lahko sodelovali. Nič ni narobe, če imamo ob začetku mandata idealistične cilje, tega sem celo vesel. Drugi nas vidijo kot državo, ki je načelna, in to vlogo bomo poskušali odigrati."
-
3. 1. 2024 | Družba
»Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe«
"Kot družba smo zelo mačehovski do področja vzgoje in izobraževanja. Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe, pa naj se še tako trudimo in v vse strateške nacionalne dokumente zapišemo, da smo na znanju temelječa družba. Jaz tega občutka nimam. Družba se je spremenila, tudi vzgojni slogi so se spremenili, zdi pa se mi, da je prvenstveni vzgojni slog v slovenski družbi še vedno permisivna vzgoja. Ta se je razvila v ZDA po drugi svetovni vojni. Vprašanje je, ali je takšna vzgoja, ki je še ustrezna za današnji čas. Nekatere raziskave kažejo, da ne, da imajo posamezniki številne težave pri samopodobi, prepoznavanju odgovornosti. To se prenaša tudi v šolski prostor. Šolam ves čas jemljemo avtonomijo."
