Uredništvo
-
27. 11. 2023 | Družba
FOTO TEDNA / Slavje po uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo v nogometu
-
25. 11. 2023 | Družba
»Zdi se, da ni nobene logike več in da tudi kapitalizem sam ne ve več, kaj dela in zakaj«
"Vsekakor ni od včeraj, začelo se ni z Ukrajino in Gazo. Jaz bi občuten premik umestila nekam okoli leta 2008, ko je finančna kriza zamajala ekonomijo, ki se odtlej ne neha majati in »prestrukturirati«, kot rečejo. Simbolni zaznamek spremembe horizonta vrednot pa bi umestila v prvo izvolitev Trumpa za predsednika ZDA. Trump ni zmagal v vakuumu, če uporabim aktualni izraz. Marsikaj se je moralo zgoditi, da je lahko zmagal. Torej ne govorim o tem, da je on povzročil tektonski premik, ampak da je simbolni zaznamek, ime tega premika. Krize si sledijo druga za drugo, ne da bi se katera zares končala. Krizo večinoma konča nova, druga kriza. A tudi če se stvari spreminjajo postopoma, potem kar naenkrat ugotovimo, da pravzaprav živimo v čisto novem svetu. Da so nesprejemljive stvari naenkrat postale sprejemljive. Kot rečeno, se to dogaja v spregi s kapitalom in njegovo ekonomsko logiko. Ta ob vsakem kriznem dogodku stroj premakne v višjo prestavo. V tej centrifugi vedno več ljudi z obrobja odleti v praznino. Tam pa ni več nobenih pravil in vrednostnih horizontov. Odpre se prostor za populizme, za katere ne moreš reči, da nimajo pojma o svetu, v katerem živijo. Ne moreš vseh Trumpovih volilcev in pol Argentincev razglasiti za idiote. Problem obstaja."
-
24. 11. 2023 | Družba
»Na koncu bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV«
"Pred mesecem dni je predsednik uprave Zvezdan Martič obiskal tudi predsednika vlade Roberta Goloba. Informacije s tega sestanka so zelo skope, verjetno pa je premier slišal, da ima država možnost dodatno financirati nekatere dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon o RTVS – denimo programe za manjšine – ne da bi dvignila višino RTV-prispevka. Slednje bi sicer dokaj elegantno rešilo finančne težave. Finančni primanjkljaj bi se dodobra razrešil že z zvišanjem prispevka za simboličen evro na gospodinjstvo ali, kar bi bilo bolj pravično, z odmero višine prispevka glede na dohodek gospodinjstva. Vendar si vladna koalicija tega ne upa storiti, saj bi naletela na politično zaznamovani revolt ljudstva. Janševi SDS je sicer RTV spolzela iz rok, a v zraku je ostalo temeljno populistično sporočilo, da je RTV-prispevek še eden od davkov, ki se jim je treba upreti. Paradoksno bi bilo za RTV trenutno celo bolje, če bi se res financirala iz davkov. Navsezadnje, tudi likvidnostna posojila prejema od države. Na koncu pa bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV. Sama od sebe se bo težko."
-
24. 11. 2023 | Družba
»Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje«
"Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, oglaševanja ali primerjav z drugimi na družbenih omrežjih, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje kot način izpolnitve pričakovanj ali doseganja določenega družbenega statusa. Govorimo lahko v nagovarjanju znamk, ki s svojimi izdelki ustvarjajo skupnost, ali pa ustvarjajo nekakšen 'hype' ali 'pomp' določenega pričakovanega izdelka."
-
22. 11. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / KAMEN JE ZLATO
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. novembra, dalje, preverite, zakaj država dopušča izčrpavanje omejenih naravnih virov, ki hkrati izkoriščevalcem prinašajo velike dobičke. Naslovnico KAMEN JE ZLATO je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, za fotografijo pa je poskrbel Luka Dakskobler.
-
22. 11. 2023 | Svet
»Treba je dvomiti o vseh uradnih zgodbah«
"Treba je dvomiti o vseh uradnih zgodbah, torej tudi o uradni zgodbi o atentatu na Kennedyja. Pa še nekaj je, kar se vidi v vseh teorijah zarote – enostavno ljudje niso pripravljeni kupiti poceni smrti velikih zgodb, velikih življenj. Če je življenje veliko, bohotno, in to življenje spremljajo največje osebnosti tistega časa, potem mora biti tudi smrt zelo vratolomna, bombastična in velika zgodba. To je jasno pri JFK-ju, to je jasno pri princesi Diani, se pravi, samo idiot kupi zgodbo, da je en totalni luzer Lee Harvey Oswald, ki mu v življenju absolutno nič ni uspelo, samo tista dva strela v Dallasu, res sam zadevo izpeljal."
-
22. 11. 2023 | Kultura
»Iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe«
"Vsak moj film se rodi iz opazovanja, ki se je tokrat zgostilo v dognanje, da iz družbe dialogov vse bolj drsimo v monologe. S tem pa izgubljamo enega najpomembnejših segmentov naše komunikacije. Polovico dialoga namreč predstavlja poslušanje. Zato sem želela raziskati dinamiko odnosa, kjer se zapiramo vsak v svojo interpretacijo in ne najdemo več skupnega jezika – niti ga ne iščemo. V sogovornika le še projiciramo svojo sumničavost in paranojo, v odnos pa tako stopamo z našo projekcijo, in ne dejanskim človekom. To pa se mi zdi še posebej prisotno v odnosih med starši in otroki. Vsak odnos je seveda zmeraj dinamičen v smislu, da se nenehno spreminja, a otroci se v njem spreminjajo najhitreje. Takrat hitro postane očitno, ko kot starši pozabimo pritisniti gumb za osvežitev in na neki točki ne vemo več, kdo je oseba, s katero se pogovarjamo."
-
22. 11. 2023 | Svet
Škodljivo za okolje / Prepoved oglasa za terenca, ki je bil posnet v Sloveniji
Oglaševalski nadzornik Združenega kraljestva (Advertising Standards Authority – ASA) je prepovedal dva Toyotina oglasa zaradi neupoštevanja vpliva na okolje. V poročilu je nadzornik zapisal, da so bili oglasi za SUV (mestna terenska vozila) ustvarjeni "brez odgovornosti do družbe". To je prvič, da je ASA blokiral oglas SUV na podlagi kršitve družbene odgovornosti na področju okolja, poroča britanski časnik The Guardian. Omenjeni oglas pa je bil posnet v Sloveniji, in sicer na robu Triglavskega narodnega parka. V ozadju namreč lahko opazimo najvišji vrh Karavank Stol in Mežaklo, avtomobili znamke Toyote pa se med drugim peljejo po strugi Save Dolinke. Kasneje je videti tudi nekaj kadrov, posnetih v Ljubljani.
-
21. 11. 2023 | Politika
»Koalicija je očitno dojela, da je treba umiriti in obvladati Goloba«
"Zadnji sestanek koalicijskih strank je bil očitno uspešen. To dokazujejo vsaj tri stvari. Najprej to, da je Golob odstopil od ideje o rekonstrukciji vlade. Drugi dokaz je, da je Golob v zadnjem tednu skoraj neviden. Tretji pa je dejstvo, da Golob že tako rekoč cel teden dni ni dal nobenega avtogola. Niti vladi. Niti Gibanju Svoboda. Niti sebi. Kar je glede na preteklo obsesijo nedvomno uspeh. Tako velik uspeh, da smo skorajda vsi pozabili, kako razburjeni smo bili zaradi vlade in Goloba še pred tednom dni. Ko je Janša že napovedal predčasne volitve. In ko so potekale zagrete razprave, ali ima Golobova vlada sploh še prihodnost."
-
21. 11. 2023 | Politika
»Politiki so nezmožni misliti inteligentno in strateško, reagirajo kot najstniki na videospot«
"Še mesec in pol nazaj se je zahodna politična vrhuška po tihem strinjala, da je Netanjahu diktator, izražala svojo 'zaskrbljenost' nad erozijo pravne države (ki sicer za Palestince ni nikoli veljala), upala, da ga bo pregnala politična opozicija. Potem se je Netanjahuju prikazala Marija: Hamas. In zahodni svet je v trenutku pozabil, kdo je Netanjahu, kaj počne s Palestinci on in pred njim večina izraelskih politikov od leta 1948 naprej."
-
20. 11. 2023, 18:00 | Politika
Milan Kučan / »Slovenija ni želela vojne«
Spodaj v celoti objavljamo govor nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki ga je imel ob 55. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe in 30. obletnice ustanovitve Zveze društev veteranov vojne za Slovenijo. Slovesnost je potekala v Kongresnem centru na Bledu, Kučan pa se je ob tej priložnosti dotaknil tudi aktualnega dogajanja v Gazi. Obenem pa je v bran vzel tudi filozofa Slavoja Žižka, ki je bil ob nastopu na knjižnem sejmu v Frankfurtu deležen besednega napada skrajnežev. "Napadli so ga, ker je o dogajanju v Gazi povedal, kar je v imenu človečnosti in miru treba povedati," je komentiral Kučan.
-
20. 11. 2023 | Družba
RTV / »Če vladne pomoči ne bo, nam grozi zelo resno zmanjšanje programa«
"Zdaj iščemo kompromise, zmanjšujemo program, iščemo možnosti, kako bi se kje kaj dalo rešiti. V resnici pa ti naši programski načrti visijo v zraku. Ambiciozno smo se ga lotili ne glede na to, da vemo, da financ nimamo urejenih. Upamo, da se bo kaj rešilo. Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen. Nismo vrgli puške v koruzo, trudimo se, da bi iz tega malega, kar imamo, nekaj ustvarili. In upamo, da je to le prehodno obdobje, po katerem bo posijalo sonce, se prižgala neka luč."
-
20. 11. 2023 | Družba
»20. stoletje je bilo ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka.«
"Ali je danes mogoče ponovno najti in poznati ZDA? Ni, kot ni bilo takrat, ko je to počel Steinbeck, in ne pred več kot desetimi leti, ko je šel po isti poti njegov naslednik Nizozemec. A zdi se, da je treba biti tukaj in spremljati, kaj se bo dogajalo. Dvajseto stoletje je bilo namreč po vplivu na preostali del sveta ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka. In klavstrofobična. Osladkana s pijačo, ki vsebuje ekstrakt koke, in polepšana s sanjami o lastništvu nad čim večjim številom nepremičnin. Živimo v času ekstremov, v katerem postaja očitno, da je vse manj srednjih rešitev. Torej – svoboda ali fašizem? Ob vsej previdnosti, ki jo prinaša s seboj uporaba obeh besed. Druga še posebej."
-
21. 11. 2023 | Kultura
CoFestival / Dva kuratorska sklopa
Od 23. do 30. novembra bo v Ljubljani potekal CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, ki je nastal v koprodukciji Kina Šiška in NDA Slovenija. Festival, ki se letos osredotoča na dva kuratorska interesa, bodo odprli 23. novembra ob 19.30 v Kinu Šiška z razstavo fotografij Urške Boljkovac, ob 20.00 pa bo sledila plesna predstava grškega koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki predstavlja vrhunec njegovega dosedanjega koreografskega razmerja med dinamičnimi naravnimi strukturami in družbenimi kompozicijami.
-
19. 11. 2023 | Družba
»Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju«
"Ločiti morava med razsvetljenskim konceptom Evrope in Evropsko unijo, kakršna dejansko je. Od razsvetljenskega koncepta v EU ni ostalo prav dosti. Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju. Prav na primeru migrantov se najbolje vidi, kako ti standardi padajo. Praviloma se jih obravnava kot nevarnost in ne kot potencialno pridobitev. Poglejmo, kako se dela v Sloveniji, humanitarno katastrofo v ljubljanskem azilnem domu, in vidimo lahko, da od človekovih pravic tu ni ostalo prav dosti."
-
19. 11. 2023 | Družba
»Tesla je sanjal o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva«
"Svetlobna leta oddaljena od socializma sovjetskega tipa ali od Titove poznejše 'mehkejše diktature'. Po Tesli bi morala mednarodna enakopravnost temeljiti na univerzalno zagotovljenem dostopu do neoporečnih virov energije, na podlagi česar bi se lahko razvila ustrezna globalna demokratična družba. Sanjal je o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsakomur (sistemsko in arhitekturno) zagotovljen enakopraven dostop do obnovljive energije, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe."
-
19. 11. 2023 | Družba
FOTO TEDNA / Ivica Todorić in Joc Pečečnik
-
19. 11. 2023 | Politika
»Večina Golobovih kritikov se ne zaveda, da premier nima alternative«
"Večina tvojih kritikov se ne zaveda — ti pa ja, verjetno —, da nimaš alternative. Pozabili so namreč, da so te ponesli na Gregorčičevo na krilih tvojega in svojega antijanšizma. Zdaj pa so tako vročekrvno proti tebi, da so totalno pozabili, zakaj so te hoteli, in bi se za to morda celo bili pripravljeni sprijazniti z zmagoslavno vrnitvijo tistega, ki ga prej niso prebavljali. Potem bi se pa tolažili s to modro mislijo, da ste politiki vsi isti."
-
19. 11. 2023 | Družba
»Svet informacij se je temeljito spremenil, posebej za tiskane medije«
"Ljubezen do časopisov in revij mi je ostala vse do danes, čeprav se je svet informacij temeljito spremenil, posebej za tiskane medije. Kljub temu jih prebiram, posebej sobotne priloge, ki so tisto, kar bi morali v glavnem tiskani mediji biti: prinašajo komentarje, mnenja, ozadja, poglobljenost itd. Ponavljanje informacij, ki so dostopne prek interneta, pač nima smisla. Priloge se približajo zapisom v tujih medijih, pri čemer lahko sam to primerjam z Guardianom, ki sem ga donedavna lahko brezplačno prebiral. Žal pa je sedaj brezplačen dostop možen le do trideset člankov mesečno. Zato razmišljam, da bi Guardian poslej tudi sam plačeval."
-
18. 11. 2023 | Svet
Kako se otresti tesnega objema ZDA?
"Resnični izziv zahodnega sveta je veliko bolj praktičnega in preživetvenega značaja, saj vključuje iskanje načina, kako bi se države v prihodnje lahko izognile eksistenčnemu pritisku, ki so ga ZDA na katerokoli državo »odpadnico« pripravljene izvesti v hipu, ko pokaže najmanjše znake umikanja podpore geopolitičnim interesom ZDA. Ključno geopolitično vprašanje današnje dobe je, kako se otresti tesnega objema ZDA, ki tako rekoč za katerokoli državo pomeni bodisi objem življenja bodisi objem smrti. Situacija v Gazi, kakorkoli grozovita, zahodnemu svetu ponuja priložnost, da s složnim, koordiniranim in solidariziranim nastopom odpora globalni hegemoniji ZDA raziskuje možnosti alternativnega svetovnega reda."
-
18. 11. 2023 | Družba
»Mladi imajo danes večje težave«
"Naša generacija je imela še to srečo, da družba ni bila tako tekmovalna, kot je danes. To je bil tudi čas za neko čisto življenjsko iskanje in nabiranje izkušenj ter modrosti tudi zunaj akademskega sveta. Če si šel študirat neko drugo stvar in si potem presedlal, to ni bilo nekaj tako neverjetnega in si bil potem lahko uspešen tudi v drugem študiju. Zdi se mi, da imajo danes mladi večje težave. Recimo, če hočeš biti mladi raziskovalec, se gleda, kako hitro si študiral, dosti manj se upoštevajo "luknje" oziroma jih gledajo na slabši način, kot se je to včasih. Mislim, da je dobro, da poskusiš stvari, seveda pa je dobro, da potem te stvari tudi dokončaš, tudi za svoje lastno zadovoljstvo, in greš naprej. Mirno sem si zamišljala, da če me bo nekaj zanimalo, se bom tistega lotila, čeprav bi se potem lahko izkazalo, da ni rešitev za vedno. Vsekakor pa se mi je zdel pomemben ta optimizem oziroma radovednost."
-
17. 11. 2023 | Družba
Ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest?
"Z umetno inteligenco se odpira zelo veliko vprašanj, malo sem se ukvarjala s tem na začetku, predvsem s filozofskimi vprašanji v smislu, kako so ti sistemi narejeni, kakšna je primerjava s tem, kako ljudje razmišljamo, ali bi taki sistemi lahko imeli zavest, ali lahko rečemo, da mislijo ... To so bila vprašanja, ki jih je odprl že Alan Turing, nato pa še test s kitajsko sobo. Ampak zdaj smo na drugi strani dobili ta orodja, imamo strojno učenje, ki temelji na indukciji in verjetnostnih sklepanjih. Vsaj za mojo generacijo se zdi, da je težava v tem, da mislimo, da so to objektivna orodja. A v javnost je prišlo zavedanje, da ta orodja niso objektivna, ampak so naučena na podatkih, ki so jim bili podani. Ti podatki so sami po sebi že lahko pristranski, morda kdo želi z njimi manipulirati, lahko pa so pristranski zato, ker smo bili ljudje pristranski v določenem obdobju, ko smo bili ti podatki zajeti. Tu imamo dvoje vprašanj, na eni strani neki pogovor o regulaciji (čisto pragmatično, kako bomo ta orodja uporabljali), na drugi pa ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest."
-
16. 11. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / PRAVA SMER
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. novembra, dalje, pišemo o pravi smeri. Golobova koalicija pomembne družbene težave namreč uspešno rešuje, javnomnenjsko podporo pa izgublja pri političnih spletkah. Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.
-
16. 11. 2023 | Družba
Kljukasti križ na vratih Judovskega centra v Ljubljani
Na vratih Judovskega centra na Križevniški ulici v Ljubljani so neznanci narisali kljukasti križ oziroma svastiko in jo enačili z Davidovo zvezdo, ki sicer krasi tudi izraelsko zastavo. Inštitut 8. marec, ki je na družbenih omrežjih objavil fotografijo omenjenega incidenta, je ob tem zapisal, da je enačenje verskih skupnosti z ravnanji zločinskega režima "nedopustno in sporno". "Nesprejemljivi so tudi tovrstni zapisi na vratih Judovskega centra v Ljubljani," so še pridali v inštitutu.
-
16. 11. 2023 | Politika
»Identiteta Slovenije se ni izvorno vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji«
"Vsakršno snovanje migracijskih politik je v Sloveniji težko, saj se identiteta države izvorno ni vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji – razlikovanju od Jugoslavije in Jugoslovanov. Prehod iz teme v svetlobo se išče že desetletja, vse od konca balkanskih vojn, prihoda prvih skupin beguncev z Bližnjega vzhoda in obdobja pred svetovno finančno krizo, ko je, tako kot danes, v Sloveniji močno primanjkovalo delavcev. Šele desetletje pozneje so politične okoliščine prvič privedle do poskusa celovitejšega oblikovanja migracijske politike. A prišlo je novo mračno obdobje epidemije, ko so se meje zapirale, migracijska strategija Janševe vlade pa se je osredotočala predvsem na deportacije tujcev."
-
16. 11. 2023 | Družba
Katera naselja bo treba po poplavah podreti in njihove prebivalce preseliti na nove lokacije?
"Arhitektura je obsojena na bleščavo in nevarno bližino oblasti. Za gradnjo in prenovo stavb je potreben nadzor nad ozemljem in surovinami, sposobnost organiziranja in vodenja delovne sile ter sofisticirano znanje, vse to pa poseduje samo oblast. Če oblast ni vselej naročnik novogradenj, pa je vedno vsaj nadzornik nad gradnjo in podiranjem stavb. Monopol nad nasiljem je sestavni del definicije sodobne države. Eden izmed znakov suverene oblasti pa je že od srednjega veka tudi monopol nad dovoljenji, kdo lahko gradi in kje – ter katero stavbo je treba podreti. Istočasno pa pri sprejemanju odločitev, katera naselja bo treba po uničujočih avgustovskih poplavah podreti in njihove prebivalce preseliti na nove lokacije, spremljamo sodobno manifestacijo monopola države nad gradnjo in podiranjem objektov."
-
14. 11. 2023 | Svet
»Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni«
"Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni. Vsi, ki so v vojnah ubiti, niso žrtve zločinov. Vojaki in vojakinje nosijo uniforme zato, da v njih ubijajo in umirajo. Vse drugo je propaganda. V vsaki državi je veliko civilne infrastrukture, ki v vojni mimogrede postane legitimna vojaška tarča. Veliko civilistov dela v zgradbah, ki so vsaj na zemljevidih del oskrbovalnega vojaškega zaledja. Če zletijo v zrak, ni treba takoj kričati vojni zločin."
-
14. 11. 2023 | Kultura
»Nisem prepričan, da živimo v kapitalizmu, o katerem smo sanjali«
"Nisem prepričan, da živimo v kapitalizmu, o katerem smo sanjali. Kapitalizem v Bolgariji − prepričan sem, da je podobno še v marsikateri državi − je absolutno preveč divji. Zamenjali smo samo eno religijo za drugo. Do leta 1989 je bilo edino pomembno, da smo živeli v svetli prihodnosti komunizma. Po letu 1989 pa je prišla nova religija, začeli smo verjeti v nevidno roko trga, ki bo vse uredila. Dobro, ta nevidna roka morda dobro vpliva na gospodarstvo, težava pa je, ker so skušali ta koncept vgraditi tudi v kulturo, izobraževanje in znanost. Rezultati so zares grozni."
-
15. 11. 2023 | Kultura
Razstava priznanega škotskega fotografa Davida Yarrowa
V ljubljanski Galeriji Bažato bodo, 16. novembra ob 19. uri odprli razstavo priznanega škotskega fotografa Davida Yarrowa z naslovom Storytelling, ki je znan po svojih izjemnih fotografijah divjih živali in narave ter portretih znanih osebnosti (Cindy Crawford, Cara Delevingne, Ciara, John McEnroe in Russell Wilson ter Alessandra Ambrosio). Njegove črno-bele fotografije so neposredne, dramatične in izjemno čustvene, kar je pridobljeno s kombinacijo močnih kontrastov, bogatih tekstur in natančnega detajla.
-
13. 11. 2023 | Politika
"Za dogajanja, ki so se nakopičila v politični eliti, lahko nedvomno rečemo, da so dramatična. Koliko pa je tu v resnici dramskih elementov, kakšni so zapleti v razmerju do šolskih dramaturških primerov, kakšne so možnosti razpleta? V našem primeru vladar krivično odslovi tiste, ki so mu zvesti in sicer pošteni, okoli sebe pa obdrži zlobneže in spletkarje, vse do razpleta, ko so zlobneži in spletkarji razkriti in kaznovani (komedija) ali pa glavni junak zaradi svojih napak propade (tragedija)."
