Uredništvo
-
20. 11. 2023 | Družba
RTV / »Če vladne pomoči ne bo, nam grozi zelo resno zmanjšanje programa«
"Zdaj iščemo kompromise, zmanjšujemo program, iščemo možnosti, kako bi se kje kaj dalo rešiti. V resnici pa ti naši programski načrti visijo v zraku. Ambiciozno smo se ga lotili ne glede na to, da vemo, da financ nimamo urejenih. Upamo, da se bo kaj rešilo. Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen. Nismo vrgli puške v koruzo, trudimo se, da bi iz tega malega, kar imamo, nekaj ustvarili. In upamo, da je to le prehodno obdobje, po katerem bo posijalo sonce, se prižgala neka luč."
-
20. 11. 2023 | Družba
»20. stoletje je bilo ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka.«
"Ali je danes mogoče ponovno najti in poznati ZDA? Ni, kot ni bilo takrat, ko je to počel Steinbeck, in ne pred več kot desetimi leti, ko je šel po isti poti njegov naslednik Nizozemec. A zdi se, da je treba biti tukaj in spremljati, kaj se bo dogajalo. Dvajseto stoletje je bilo namreč po vplivu na preostali del sveta ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka. In klavstrofobična. Osladkana s pijačo, ki vsebuje ekstrakt koke, in polepšana s sanjami o lastništvu nad čim večjim številom nepremičnin. Živimo v času ekstremov, v katerem postaja očitno, da je vse manj srednjih rešitev. Torej – svoboda ali fašizem? Ob vsej previdnosti, ki jo prinaša s seboj uporaba obeh besed. Druga še posebej."
-
21. 11. 2023 | Kultura
CoFestival / Dva kuratorska sklopa
Od 23. do 30. novembra bo v Ljubljani potekal CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, ki je nastal v koprodukciji Kina Šiška in NDA Slovenija. Festival, ki se letos osredotoča na dva kuratorska interesa, bodo odprli 23. novembra ob 19.30 v Kinu Šiška z razstavo fotografij Urške Boljkovac, ob 20.00 pa bo sledila plesna predstava grškega koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki predstavlja vrhunec njegovega dosedanjega koreografskega razmerja med dinamičnimi naravnimi strukturami in družbenimi kompozicijami.
-
19. 11. 2023 | Družba
»Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju«
"Ločiti morava med razsvetljenskim konceptom Evrope in Evropsko unijo, kakršna dejansko je. Od razsvetljenskega koncepta v EU ni ostalo prav dosti. Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju. Prav na primeru migrantov se najbolje vidi, kako ti standardi padajo. Praviloma se jih obravnava kot nevarnost in ne kot potencialno pridobitev. Poglejmo, kako se dela v Sloveniji, humanitarno katastrofo v ljubljanskem azilnem domu, in vidimo lahko, da od človekovih pravic tu ni ostalo prav dosti."
-
19. 11. 2023 | Družba
»Tesla je sanjal o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva«
"Svetlobna leta oddaljena od socializma sovjetskega tipa ali od Titove poznejše 'mehkejše diktature'. Po Tesli bi morala mednarodna enakopravnost temeljiti na univerzalno zagotovljenem dostopu do neoporečnih virov energije, na podlagi česar bi se lahko razvila ustrezna globalna demokratična družba. Sanjal je o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsakomur (sistemsko in arhitekturno) zagotovljen enakopraven dostop do obnovljive energije, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe."
-
19. 11. 2023 | Družba
FOTO TEDNA / Ivica Todorić in Joc Pečečnik
-
19. 11. 2023 | Politika
»Večina Golobovih kritikov se ne zaveda, da premier nima alternative«
"Večina tvojih kritikov se ne zaveda — ti pa ja, verjetno —, da nimaš alternative. Pozabili so namreč, da so te ponesli na Gregorčičevo na krilih tvojega in svojega antijanšizma. Zdaj pa so tako vročekrvno proti tebi, da so totalno pozabili, zakaj so te hoteli, in bi se za to morda celo bili pripravljeni sprijazniti z zmagoslavno vrnitvijo tistega, ki ga prej niso prebavljali. Potem bi se pa tolažili s to modro mislijo, da ste politiki vsi isti."
-
19. 11. 2023 | Družba
»Svet informacij se je temeljito spremenil, posebej za tiskane medije«
"Ljubezen do časopisov in revij mi je ostala vse do danes, čeprav se je svet informacij temeljito spremenil, posebej za tiskane medije. Kljub temu jih prebiram, posebej sobotne priloge, ki so tisto, kar bi morali v glavnem tiskani mediji biti: prinašajo komentarje, mnenja, ozadja, poglobljenost itd. Ponavljanje informacij, ki so dostopne prek interneta, pač nima smisla. Priloge se približajo zapisom v tujih medijih, pri čemer lahko sam to primerjam z Guardianom, ki sem ga donedavna lahko brezplačno prebiral. Žal pa je sedaj brezplačen dostop možen le do trideset člankov mesečno. Zato razmišljam, da bi Guardian poslej tudi sam plačeval."
-
18. 11. 2023 | Svet
Kako se otresti tesnega objema ZDA?
"Resnični izziv zahodnega sveta je veliko bolj praktičnega in preživetvenega značaja, saj vključuje iskanje načina, kako bi se države v prihodnje lahko izognile eksistenčnemu pritisku, ki so ga ZDA na katerokoli državo »odpadnico« pripravljene izvesti v hipu, ko pokaže najmanjše znake umikanja podpore geopolitičnim interesom ZDA. Ključno geopolitično vprašanje današnje dobe je, kako se otresti tesnega objema ZDA, ki tako rekoč za katerokoli državo pomeni bodisi objem življenja bodisi objem smrti. Situacija v Gazi, kakorkoli grozovita, zahodnemu svetu ponuja priložnost, da s složnim, koordiniranim in solidariziranim nastopom odpora globalni hegemoniji ZDA raziskuje možnosti alternativnega svetovnega reda."
-
18. 11. 2023 | Družba
»Mladi imajo danes večje težave«
"Naša generacija je imela še to srečo, da družba ni bila tako tekmovalna, kot je danes. To je bil tudi čas za neko čisto življenjsko iskanje in nabiranje izkušenj ter modrosti tudi zunaj akademskega sveta. Če si šel študirat neko drugo stvar in si potem presedlal, to ni bilo nekaj tako neverjetnega in si bil potem lahko uspešen tudi v drugem študiju. Zdi se mi, da imajo danes mladi večje težave. Recimo, če hočeš biti mladi raziskovalec, se gleda, kako hitro si študiral, dosti manj se upoštevajo "luknje" oziroma jih gledajo na slabši način, kot se je to včasih. Mislim, da je dobro, da poskusiš stvari, seveda pa je dobro, da potem te stvari tudi dokončaš, tudi za svoje lastno zadovoljstvo, in greš naprej. Mirno sem si zamišljala, da če me bo nekaj zanimalo, se bom tistega lotila, čeprav bi se potem lahko izkazalo, da ni rešitev za vedno. Vsekakor pa se mi je zdel pomemben ta optimizem oziroma radovednost."
-
17. 11. 2023 | Družba
Ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest?
"Z umetno inteligenco se odpira zelo veliko vprašanj, malo sem se ukvarjala s tem na začetku, predvsem s filozofskimi vprašanji v smislu, kako so ti sistemi narejeni, kakšna je primerjava s tem, kako ljudje razmišljamo, ali bi taki sistemi lahko imeli zavest, ali lahko rečemo, da mislijo ... To so bila vprašanja, ki jih je odprl že Alan Turing, nato pa še test s kitajsko sobo. Ampak zdaj smo na drugi strani dobili ta orodja, imamo strojno učenje, ki temelji na indukciji in verjetnostnih sklepanjih. Vsaj za mojo generacijo se zdi, da je težava v tem, da mislimo, da so to objektivna orodja. A v javnost je prišlo zavedanje, da ta orodja niso objektivna, ampak so naučena na podatkih, ki so jim bili podani. Ti podatki so sami po sebi že lahko pristranski, morda kdo želi z njimi manipulirati, lahko pa so pristranski zato, ker smo bili ljudje pristranski v določenem obdobju, ko smo bili ti podatki zajeti. Tu imamo dvoje vprašanj, na eni strani neki pogovor o regulaciji (čisto pragmatično, kako bomo ta orodja uporabljali), na drugi pa ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest."
-
16. 11. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / PRAVA SMER
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. novembra, dalje, pišemo o pravi smeri. Golobova koalicija pomembne družbene težave namreč uspešno rešuje, javnomnenjsko podporo pa izgublja pri političnih spletkah. Avtor fotografije na naslovnici je Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.
-
16. 11. 2023 | Družba
Kljukasti križ na vratih Judovskega centra v Ljubljani
Na vratih Judovskega centra na Križevniški ulici v Ljubljani so neznanci narisali kljukasti križ oziroma svastiko in jo enačili z Davidovo zvezdo, ki sicer krasi tudi izraelsko zastavo. Inštitut 8. marec, ki je na družbenih omrežjih objavil fotografijo omenjenega incidenta, je ob tem zapisal, da je enačenje verskih skupnosti z ravnanji zločinskega režima "nedopustno in sporno". "Nesprejemljivi so tudi tovrstni zapisi na vratih Judovskega centra v Ljubljani," so še pridali v inštitutu.
-
16. 11. 2023 | Politika
»Identiteta Slovenije se ni izvorno vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji«
"Vsakršno snovanje migracijskih politik je v Sloveniji težko, saj se identiteta države izvorno ni vzpostavila na integraciji, ampak na dezintegraciji – razlikovanju od Jugoslavije in Jugoslovanov. Prehod iz teme v svetlobo se išče že desetletja, vse od konca balkanskih vojn, prihoda prvih skupin beguncev z Bližnjega vzhoda in obdobja pred svetovno finančno krizo, ko je, tako kot danes, v Sloveniji močno primanjkovalo delavcev. Šele desetletje pozneje so politične okoliščine prvič privedle do poskusa celovitejšega oblikovanja migracijske politike. A prišlo je novo mračno obdobje epidemije, ko so se meje zapirale, migracijska strategija Janševe vlade pa se je osredotočala predvsem na deportacije tujcev."
-
16. 11. 2023 | Družba
Katera naselja bo treba po poplavah podreti in njihove prebivalce preseliti na nove lokacije?
"Arhitektura je obsojena na bleščavo in nevarno bližino oblasti. Za gradnjo in prenovo stavb je potreben nadzor nad ozemljem in surovinami, sposobnost organiziranja in vodenja delovne sile ter sofisticirano znanje, vse to pa poseduje samo oblast. Če oblast ni vselej naročnik novogradenj, pa je vedno vsaj nadzornik nad gradnjo in podiranjem stavb. Monopol nad nasiljem je sestavni del definicije sodobne države. Eden izmed znakov suverene oblasti pa je že od srednjega veka tudi monopol nad dovoljenji, kdo lahko gradi in kje – ter katero stavbo je treba podreti. Istočasno pa pri sprejemanju odločitev, katera naselja bo treba po uničujočih avgustovskih poplavah podreti in njihove prebivalce preseliti na nove lokacije, spremljamo sodobno manifestacijo monopola države nad gradnjo in podiranjem objektov."
-
14. 11. 2023 | Svet
»Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni«
"Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni. Vsi, ki so v vojnah ubiti, niso žrtve zločinov. Vojaki in vojakinje nosijo uniforme zato, da v njih ubijajo in umirajo. Vse drugo je propaganda. V vsaki državi je veliko civilne infrastrukture, ki v vojni mimogrede postane legitimna vojaška tarča. Veliko civilistov dela v zgradbah, ki so vsaj na zemljevidih del oskrbovalnega vojaškega zaledja. Če zletijo v zrak, ni treba takoj kričati vojni zločin."
-
14. 11. 2023 | Kultura
»Nisem prepričan, da živimo v kapitalizmu, o katerem smo sanjali«
"Nisem prepričan, da živimo v kapitalizmu, o katerem smo sanjali. Kapitalizem v Bolgariji − prepričan sem, da je podobno še v marsikateri državi − je absolutno preveč divji. Zamenjali smo samo eno religijo za drugo. Do leta 1989 je bilo edino pomembno, da smo živeli v svetli prihodnosti komunizma. Po letu 1989 pa je prišla nova religija, začeli smo verjeti v nevidno roko trga, ki bo vse uredila. Dobro, ta nevidna roka morda dobro vpliva na gospodarstvo, težava pa je, ker so skušali ta koncept vgraditi tudi v kulturo, izobraževanje in znanost. Rezultati so zares grozni."
-
15. 11. 2023 | Kultura
Razstava priznanega škotskega fotografa Davida Yarrowa
V ljubljanski Galeriji Bažato bodo, 16. novembra ob 19. uri odprli razstavo priznanega škotskega fotografa Davida Yarrowa z naslovom Storytelling, ki je znan po svojih izjemnih fotografijah divjih živali in narave ter portretih znanih osebnosti (Cindy Crawford, Cara Delevingne, Ciara, John McEnroe in Russell Wilson ter Alessandra Ambrosio). Njegove črno-bele fotografije so neposredne, dramatične in izjemno čustvene, kar je pridobljeno s kombinacijo močnih kontrastov, bogatih tekstur in natančnega detajla.
-
13. 11. 2023 | Politika
"Za dogajanja, ki so se nakopičila v politični eliti, lahko nedvomno rečemo, da so dramatična. Koliko pa je tu v resnici dramskih elementov, kakšni so zapleti v razmerju do šolskih dramaturških primerov, kakšne so možnosti razpleta? V našem primeru vladar krivično odslovi tiste, ki so mu zvesti in sicer pošteni, okoli sebe pa obdrži zlobneže in spletkarje, vse do razpleta, ko so zlobneži in spletkarji razkriti in kaznovani (komedija) ali pa glavni junak zaradi svojih napak propade (tragedija)."
-
13. 11. 2023 | Politika
»Politika se bo še naprej delala, da se v zdravstvenem sistemu nič posebnega ne dogaja«
"Politika se bo še naprej delala, da se v zdravstvenem sistemu nič posebnega ne dogaja, ter tako (do)pustila, da se skozi odprto rano javnega zdravstva izgnoji in propade tisto, kar bo pač propadlo. Brez načrta, kot bo pač naneslo. Tako bo sicer vse, predvsem pa bolnike, mnogo bolj bolelo, a politično nikomur ne bo treba biti kriv, in v politiki šteje predvsem to. Na koncu pa se bomo po stihijskem izgnojevanju vsi navadili, kaj v javnem zdravstvu deluje, za kaj pa je treba uvesti vzporedna zavarovanja in samoplačniške klinike, na žrtve, ki jih bo zahteval ta neprijetni proces, pa bomo, kako človeško, pozabili."
-
12. 11. 2023 | Politika
»Vsem oblastnikom praviloma zdrsne na točki razmerja do medijev«
"Vsem oblastnikom praviloma zdrsne na eni točki. Na točki razmerja do medijev. Želijo si njihove ljubezni, dobijo pa hladen odnos. Ne gre jim v glavo, kaj pomeni, ko nekdo reče, da gre za četrto vejo oblasti. Logično, saj skoraj po principu vsi razumejo tri veje oblasti kot monolit. Zakonodajni parlament in sodstvo so za njih v službi izvršne oblasti. V trenutku, ko vladaš, razumeš le termin podrejenost. Razumeš vojaško hierarhijo izpolnjevanja ukazov."
-
12. 11. 2023 | Kultura
»Nekateri bodo trdili, da smo seveda delali atomsko bombo«
"To so vprašanja, ki bodo vedno kontroverzna. Nekateri bodo trdili, da smo seveda delali atomsko bombo, drugi pa, da je šlo samo za raziskave. Moje mnenje je: če si leta 1954 odprl jedrski inštitut, si to naredil z enim samim razlogom. Takrat je bil svet prepričan, da bo prišlo do jedrske vojne; Američani so snemali kratke filme, s katerimi so svoje državljane učili, kako ravnati v primeru, če bi na New York padla atomska bomba. Vsi so se oboroževali, obet nove vojne se je zdel takrat neizbežen - čisto logično, da bi neka Jugoslavija, ki je iskala neko svojo pot med Vzhodom in Zahodom, hotela imeti atomsko bombo, ki bi jih zagotovila neodvisnost. Na žalost ti tovrstna oborožitev še danes prinaša določeno mero svobode, kar zelo dobro vidimo na primerih Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Če si jedrska sila, te obravnavajo drugače."
-
13. 11. 2023 | Družba
FOTO TEDNA / Jesensko neurje v Piranu
-
8. 11. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine / USTAVIMO VOJNO!
V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. novembra, dalje, Milan Kučan, Tine Hribar, Rudi Rizman in Boris Vezjak pišejo o tem, da je potrebno ustaviti vojno. Fotografija na naslovnici je iz fotogalerije GettyImages, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinovič.
-
9. 11. 2023 | Družba
Danes v Ljubljani shod za Palestino / »Slovenija naj sprejme konkretne ukrepe proti Izraelu«
Gibanje za pravice Palestincev danes ob 17. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani organizira shod za Palestino, ki so ga podnaslovili "ustavimo genocid, končajmo apartheid". Shod bo, kot so zapisali organizatorji, potekal nato po Čopovi, Cankarjevi in Prešernovi ulici, kjer sta ameriški in nemški veleposlaništvi, nato do ministrstva za zunanje in evropske zadeve, končal pa naj bi se na Šubičevi ulici oziroma na Trgu republike.
-
8. 11. 2023 | Politika
»Novi obrazi verjetno še niso utegnili prebrati Rose Luxemburg«
"Občutek je, da postaja svoboda iz dneva v dan bolj nevarna za oblastnike. Utišati se jo da z raznimi metodami, tudi z zgledno organiziranim strankarskim življenjem. Tam prav pride stari princip demokratičnega centralizma, kjer se mora manjšina tiho podrediti večini. V praksi to pogosto pomeni, da se vsi trudijo uganiti želje »velikega in vsemogočnega« voditelja. Janez Janša je med svojimi privrženci to zgledno urejal. Njegova stranka že desetletja brezhibno deluje. V Gibanju Svoboda se te vrline pospešeno učijo. Tudi oni verjamejo v leninistične teorije. Novi obrazi verjetno še niso utegnili prebrati Rose Luxemburg ali pa so v Gibanju Svoboda ugotovili, da so njene teorije neuporabne: 'Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače.' Princip je zmeraj enak: takoj je treba disciplinirati sopotnike. Voditelj in njegov ožji krog odločata, drugi se prilagodijo ali pa odidejo."
-
8. 11. 2023 | Družba
»Politiki, ki se poimenujejo levi, čeprav morda to sploh niso«
"Zakaj tako zlahka opustimo upravičena pričakovanja in se zadovoljimo s politiki, ki se poimenujejo levi, čeprav morda to sploh niso? Delitev družbe na leve in desne je nekaj najbolj destruktivnega, v kar smo privolili. Levi in desni se ne gledata več kot (so)človeka z drugačnimi stališči, ampak kot poosebljeno zlo, ki ga je treba očistiti. In to je nevarno. Za zdaj so posledice tega, da naš stroj za gradnjo stanovanj ne gradi, kot bi bilo treba, da še vedno uničujemo okolje in prispevamo k naravnim katastrofam, da smo ujetniki osebnega prometa in posledic negativne gentrifikacije, koruptivnega urbanizma, kapital pa preganjamo, namesto da bi ga usmerjali. Zato je pomembno, da ohranimo pričakovanja in zahtevamo obljubljeno."
-
8. 11. 2023 | Politika
»Slovensko volilno ne preferira divjih, nepremišljenih in revolucionarnih potez«
"Drži, da vsaka nova vlada Janeza Janše, vsak njegov mandat – ti se praviloma tudi končujejo vse bolj turbulentno – po volitvah prinese na površje novo vladajoče politično ime s tako imenovane leve sredine: prej je bil to Miro Cerar, za njim še Robert Golob z rekordno politično večino svoje stranke (tudi dve vmesni zmagi Zorana Jankovića in Marjana Šarca sta iz podobnega testa, zgodili sta se predvsem zaradi strahu pred ponovnim Janševim prevzemom oblasti). Te nove tvorbe politično povsem neizkušenih in nezrelih novih obrazov se po prevzemu oblasti znajdejo pred usodno dilemo: je dovolj zgolj 'umiriti razmere v državi" po divjem Janševem vladanju in s politiko drobnih korakov pripeljati mandat do konca, do novih volitev, ali pa vmes zagnati tudi te večne »reforme«, vedno začenši z zdravstveno, katerih uspeh bi bilo mogoče dobro 'prodati' pred naslednjimi volitvami kot nekaj, kar naj bi prineslo dividende pri ljudskem glasovanju. Iz novejše politične zgodovine države pa je znano, da so takšni volilni dosežki doslej uspevali samo in edino vladam pokojnega Janeza Drnovška, po njem pa v tem tisočletju mandata ni ponovil noben premier več. Tudi ali zlasti zato, ker nihče ni razumel, da slovensko volilno telo preferira tako imenovani gradualizem namesto divjih, nepremišljenih in revolucionarnih potez, ta postopnost političnega korakanja naprej pa je mogoča samo z dovolj kompetentnimi vladnimi ekipami."
-
8. 11. 2023 | Družba
»Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi«
"Točno to. Če pogledate, kaj se z vidika človeških možganov dogaja na spletu, boste zaznali novo tribalizacijo človeštva. Nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti. Na vseh področjih, od politike do osebnih odnosov in prostega časa, podlegamo plemenski pregrehi. Predvčerajšnjim smo vstopili v ta krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, anarhičen in svobodnjaški, potencialno vseveden, v dveh desetletjih pa se z družabnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enako oblečenih, enako nališpanih, enakih okusov in vrednot, med sebi enakimi je drugačnež avtomatično krivoverec, čudak in odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo nekako upreti."
-
7. 11. 2023 | Politika
»Janša je povsem običajen potek izreka sodbe tolmačil kot nekaj izrednega, nenavadnega, odklonskega«
"Dogajanje ob petkovem izreku sodbe trikratnemu predsedniku slovenske vlade, dolgoletnemu predsedniku SDS in prvaku opozicije Janezu Janši je bilo simptomatično zanj. Sodnica je izrekla prvostopenjsko sodbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča (Janša mu je z nekoliko pesniške svobode očital umor, ki ga ni bilo), ki je Janša ni dobro sprejel. Zatekel se je k teoriji zarote. Ker je sodnica obrazložitev sodbe prebrala, je ocenil, da je bila sodba že vnaprej napisana – torej že pred začetkom sojenja. Povsem običajen potek izreka sodbe je tolmačil kot nekaj izrednega, nenavadnega, odklonskega."
